Menu Item
V Celju je vse pripravljeno, da bi se lahko začela gradnja enega največjih visečih mostov v tibetanskem stilu na svetu. Načrte lahko ustavi le še novo ime na županskem stolčku. Občani so glede projekta razdeljeni. Nasprotniki namreč menijo, da ima Celje preveč drugih težav, ki bi jih bilo treba reševati, preden si mesto nadene blišč visečega mostu. Če pa že, naj se dostop do gradu, po vzoru Ljubljane, uredi z vzpenjačo. Na drugi strani je slišati argument, "zakaj bi morali kopirati Ljubljano, viseči most bi bil turistična atrakcija in osnova za vse ostalo".
Zgrajene ceste, kanalizacija in druga obvezna občinska infrastruktura so bile do nedavnega nepogrešljiv del predvolilnih prepričevanj aktualnih županov. V zadnjih letih pa se zdi, da se je med njimi pojavil še en trend. Klasični infrastrukturi je treba dodati atrakcijo, ki bi občino postavila zunaj običajnih okvirov.
Ena bolj izstopajočih atrakcij, ki jih načrtujejo po slovenskih občinah, je gotovo celjska – 506-metrski viseči most v tibetanskem stilu. Viseči most oziroma turistično brv si je že pred leti zamislil župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, ki se na letošnjih lokalnih volitvah bori že za svoj sedmi mandat. Županova ideja je bila, da bi z enim največjih takšnih mostov na svetu povezal historično mestno jedro s celjskim starim gradom. Ta velja za najbolj priljubljeno turistično znamenitost mesta ob Savinji.
Mestna občina Celje je uresničitev ideje prvič resneje omenila na seji mestnega sveta februarja 2018, ko je mestnim svetnikom idejno zasnovo mostu predstavil kreator atrakcije Nande Korpnik. “Načrtujemo ureditev tako imenovane doživljajske poti, ki bo turiste vodila mimo zgodovinskih in kulturnih znamenitosti v starem mestnem jedru čez Splavarski most do Mestnega parka in od tam do Heraklejevega svetišča in prek visečega mostu na stari grad,” je ob takratni predstavitvi razlagal župan Bojan Šrot. Po njegovih besedah bi takšna rešitev turistom ponudila možnost, da si v enem dnevu ogledajo arheološka najdišča, Muzej novejše zgodovine Celje, Pokrajinski muzej in druge znamenitosti. Omenil je tudi, da bi tak projekt uresničil zgodovinsko legendo, ki govori o tem, da je stari grad na levem bregu Savinje in nasproti stoječi Miklavški hrib, kjer je cerkev sv. Miklavža, že v času celjskih knezov povezoval usnjen most. “Ljudje na Miklavškem hribu so še v preteklem stoletju kazali na obroč, pritrjen na skalo, ki naj bi držala most. Glede na takratna znanja in veliko razdaljo med starim gradom in Miklavškim hribom bi danes težko verjeli, da so v obdobju celjskih knezov takšen most res imeli in ga celo uporabljali,” je dodal Šrot.
Ideja je takoj razdelila občane Celja, kar se kaže predvsem v odzivih na družbenih omrežjih. Nasprotniki najpogosteje izpostavljajo, da bi se morale mestne oblasti bolj osredotočiti na reševanje stanovanjske problematike, oživljanje starega mestnega jedra, večna tema bi moralo biti sprejemanje novega prostorskega načrta …
Med komentarji na družbenih omrežjih smo denimo zasledili: “Celje ne potrebuje turistične brvi, zgolj zaradi dejstva, ker si jo želi ena oseba na občini”, “zanimiv projekt, ki bi zagotovo privabil turiste, ampak kaj nam bo blišč z mostu, ko pa jedro počasi propada” ali pa “raje razmislite, kako se bo promoviralo in izpopolnilo tisto, kar imamo, preden uničite pogled na Celje in posekate pol hriba na vsaki strani”. Nekatere nasprotnike pa bi zadovoljile tudi drugačne rešitve dostopa do gradu. “Bolje, da na grad naredimo zobato železnico, po vzoru Ljubljane,” je ena od idej.
Podporniki na drugi strani v projektu vidijo odlično turistično pridobitev. Marsikdo je tudi prepričan, da bi se lahko ponovila zgodba fontane piv v sosednjem Žalcu. Tudi takrat namreč ni manjkalo nasprotnikov in negativnih komentarjev, pa se je na koncu vse skupaj vendarle izkazalo za uspeh. “Zakaj bi kopirali Ljubljano z zobato železnico, občani Žalca so zaradi fontane piv tudi župana dajali iz kože, pa poglejte zdaj, ves svet hodi k njim, vsi lokali pa polni, da komaj najdeš kakšen stol,” je le eden od komentarjev podpornikov, ki so obenem prepričani, da bi bil viseči most turistična atrakcija in osnova za vse ostale projekte, ki si jih želijo nasprotniki.
Kaj bo s projektom naredil morebitni novi župan?
Ne glede na vse odzive je jasno, da gradnjo visečega mostu v Celju lahko ustavi zgolj nov obraz na županskem stolčku. Kakšno usodo celjskemu visečemu mostu torej pišejo kandidati, ki se na tokratnih volitvah potegujejo za vstop v župansko pisarno?
Eden glasnejših kritikov in tistih, ki turistični brvi nasprotuje že od začetka, je mestni svetnik Levice in neodvisni županski kandidat Matija Kovač. Ta meni, da od mostu Celjani ne bodo imeli veliko in da most služi zgolj z željo ugajati in nabirati všečke. “Tudi način razmišljanja, ko se nekdo postavi nad večstoletno zgodovino, mi ni blizu. Zgodovinski turizem se gradi z možgani in rokami, ne z jeklom in betonom. Ker projekt nima zaprte niti finančne konstrukcije, naslednjega župana nič ne zavezuje k njegovi izvedbi,” pravi Kovač.
Kandidat Gibanja Svoboda Uroš Lesjak pravi, da viseči most ni njegov projekt in da ga bo kot župan zagotovo opustil. Doda, da je treba namesto tega zagotoviti boljšo dostopnost Starega gradu in za dostop do njega raje razmisliti o tirni vzpenjači.
Odklonilno stališče do atrakcije ima tudi Sandi Sendelbah, kandidat koalicije Celje je pomembno. Na letošnjih lokalnih volitvah skuša na županski stolček sesti že drugič zapored. Sendelbah je, kot navaja, absolutno proti gradnji visečega mostu. “Tibetanska brv je zgrešen projekt. Vodi se zelo netransparentno,” pravi in se obenem čudi, da se v teh letih ni pojavil še noben zasebni investitor, če je projekt res tako zanimiv. Opozori še na varnostni vidik in uporabnost za težje gibljive osebe. “In ne nazadnje, kaj bi se pa videlo s tibetanske brvi, kar se ne vidi s starega gradu,” se sprašuje Sendelbah.
Primož Brvar, kandidat stranke SD za župana Mestne občine Celje, meni, da je ideja zanimiva, vendar projekt ni med prioritetami. “Za funkcioniranje visečega mosta bi bilo, pred njegovo gradnjo, treba urediti ostalo turistično infrastrukturo, na katero se navezuje.” Brvar je prepričan, da bi tudi sredstva morala biti zagotovljena izven proračuna.
Bojan Šrot je na drugi strani prepričan o uspehu mostu, za katerega želi, da ostane v javni lasti, čeprav se je najprej omenjalo javno-zasebno partnerstvo. Aktualnega župana namreč sedaj vlečejo zgledi nekaterih drugih evropskih mest, ki jim podobne atrakcije služijo kot generator sredstev. Med tistimi, ki jih župan rad izpostavi, je tudi most v Reutteju v Avstriji. “Tam iz mostnine, ki se plača, že nekaj let obnavljajo graščino, ki je bila praktično razsuta. Nad to graščino je bila nekdaj vojaška trdnjava in tudi to so že začeli obnavljati,” je v nedavnem intervjuju za portal MMC poudaril župan. Župan prav tako pove, da je ideja, sodeč po odzivih, ki jih dobiva, tudi od občanov po večini dobro sprejeta. “Most nameravamo graditi v najkrajšem, vendar optimalnem roku. Prva faza je izvedba dostopnih poti, za katere pričakujemo, da bomo imeli izbranega izvajalca že letos.” Župan pričakuje, da bi brv letno obiskalo okoli 100 tisoč turistov.
Stari grad Celje je glavna turistična znamenitost v mestu ob Savinji, prav tako je ena najbolj obiskanih v Sloveniji. V mesecih junij, julij, avgust in september 2022 se je po grajskem poslopju sprehodilo skoraj 35 tisoč obiskovalcev (34.760), od tega 74 odstotkov tujih. To je približno toliko kot v rekordnem letu 2019.
Miklavški hrib na drugi strani je zelo priljubljena pohodniška točka. Poleg tega lahko na njem opazujete tudi ostanke prvih zametkov mesta iz obdobja antike, t. i. Herkulovo svetišče.
Kako daleč je realizacija mostu?
Mestna občina Celje je letos aprila pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje. Poleg tega so bila v zadnjih letih urejena tudi vsa lastniška razmerja, trenutno pa se občina pripravlja na gradnjo dostopnih cest. “Javno naročilo za dostopne poti poteka,” pojasnjujejo.
Ob tem je maja letos še prejšnja vlada v veljavni načrt razvojnih programov 2022–2025 uvrstila projekt “Turistična brv v Mestni občini Celje” in tako Mestni občini Celje zagotovila okoli 1,5 milijona evrov. Del teh sredstev je bil odvzet iz proračunske postavke “infrastruktura na območjih, kjer žive romske etnične skupnosti”. Kot so dejali na občini, bodo teh 1,5 milijona odobrenih sredstev črpali v letu 2023.
Enake sreče pa celjska občina za zdaj nima pod trenutno vlado, saj je bil razpis ministrstva za gospodarstvo, od katerega so si obetali znaten del sredstev, nedavno razveljavljen. “Žal je bil razpis MGRT za nepovratna sredstva v turistično infrastrukturo, na katerem smo si obetali dva milijona evrov, razveljavljen,” pojasnjujejo v pričakovanju novega razpisa. Obenem, kot pravijo, aktivno raziskujejo in analizirajo tudi ostale možnosti financiranja.
Kaj pa varnost?
Čeprav obeh gradenj ne gre neposredno primerjati, se ob nedavni nesreči visečega mostu v Indiji postavlja tudi vprašanje varnosti prihodnje celjske atrakcije. “Gre za neprimerljivo investicijo,” odgovarjajo na Mestni občini Celje. “O varnosti poudarjamo, da je še posebej pri novogradnjah prioritetne narave, prav tako, da gre v našem primeru za sodobno načrtovanje z modernimi pristopi in materiali, ki ob pravilnem vzdrževanju objekta zagotavljajo dolgoročno varnost in stabilnost ter varno javno uporabo. Načina gradnje in vzdrževanja porušenega mostu v Indiji pa ne poznamo in ga ne moremo komentirati,” dodajo.
Občina pričakuje, da se ocenjena vrednost projekta ne bo več veliko spremenila
Se pa seveda ob vsesplošnem višanju cen pojavlja tudi vprašanje, kako realna je trenutna ocena vrednosti projekta. Ta je bila namreč ob prvi napovedi ocenjena na okoli 3,3 milijona evrov, maja letos pa se je v vladnem načrtu razvojnih programov že povzpela na okoli 4,6 milijona evrov.
Kot so nam pojasnili na Mestni občini Celje, je zadnja (majska, op. p.) ocena vrednosti temeljila na projektantski oceni investicije, ki je bila izdelana v obdobju, ko so že bile ugotovljene spremembe cen storitev in materialov na trgu ponudnikov. “Cene na trgu se v zadnjem obdobju umirjajo, zato posledično dodatnih podražitev projekta ne pričakujemo,” so dodali.
Celjski viseči most, ki bo namenjen izključno prometu za pešce, bo v celoti jeklen, sestavljen iz kablov, vrvi, vešalk in pohodne površine ter bo sidran direktno v pobočje hriba na obeh straneh, kjer bosta zgrajeni izhodno/vstopni postaji. V sklopu projekta bodo zgrajene tudi nove pešpoti, ob vznožju Grajskega hriba pa sta načrtovana tudi avtobusno postajališče in parkirišče.
Čeprav so bili torej mnogi prepričani, da bo ideja o tako nenavadni atrakciji ostala “v oblakih”, kaže, da je uresničitev projekta zdaj le še vprašanja časa in izida na lokalnih volitvah. Ali bo skorajšnja realizacija projekta že imela vpliv na tokratni volilni izid v Celju, bomo videli 20. novembra. Na naslednjih lokalnih volitvah, če bo aktualni župan dobil še sedmi mandat, pa bi občani prek glasovnic že utegnili podati kakšno oceno projekta.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje