Menu Item
Po ogorčenju v koalicijskih vrstah sta se člana uprave Slovenskega državnega holdinga Žiga Debeljak in Janez Tomšič odpovedala visokemu, skoraj polovičnemu zvišanju svojih plač, a SDH je maja sprejel še en dokument. Ta omogoča višje dohodke in bonitete za vse menedžerje in nadzornike družb, v katerih ima država lastniški delež. Plače se jim bodo lahko zvišale za deset do dvanajst odstotkov, lahko bodo imeli dražje službene avtomobile, več bodo lahko zapravili za izobraževanja in članarine v stanovskih organizacijah.
V Slovenskem državnem holdingu (SDH) so poskusili v začetku tedna pomiriti razburjenje, ki ga je povzročil visok dvig plač vodstvu holdinga, a tednik Mladina danes opozarja, da je SDH plače dvignil ne samo članoma uprave Žigi Debeljaku in Janezu Tomšiču. V holdingu so maja namreč sprejeli odločitev, ki menedžerjem vseh podjetij, v katerih ima država lastniški delež, omogoča dvig plač za deset do dvanajst odstotkov. Poleg tega so jim priporočili hitrejše usklajevanje dohodkov z inflacijo ter pravice do dražjih službenih avtomobilov in podobno, povzema Mladina.
Debeljakova aprilska plača je znašala 18.500, Tomšičeva pa 16.500 evrov bruto, obe sta bili za več kot 40 odstotkov višji kot prej. Zvišanje, ki so ga prvi razkrili v Financah, je zelo razburilo koalicijske poslance. Najprej so se za N1 oglasili v vladajoči stranki Svoboda, ki je poskrbela, da je Debeljak lani poleti prevzel vodenje holdinga, ki upravlja državno premoženje. “Tako obsežen dvig je absolutno neupravičen in ga zato ostro obsojam,” je prejšnji petek dejala poslanka Svobode, podpredsednica stranke in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
V ponedeljek sta Debeljak in Tomšič predlagala preklic dviga plač, nadzorni svet pa je njuno pobudo sprejel. Člana uprave ne želita, da bi glede na trenutne družbene in politične razmere ta dvig plač kakorkoli negativno vplival na uspešnost socialnega dialoga o plačah v javnem sektorju oziroma da bi ga za doseganje svojih ciljev izrabljala katerakoli interesna skupina, so takrat sporočili iz SDH.
Dvig plač direktorjev zaradi inflacije
Mladina pa opozarja, da je SDH maja ne samo dvignil Debeljakovo in Tomšičevo plačo, ampak je sprejel tudi dokument z naslovom Priporočila in pričakovanja SDH. V njem je za direktorje in nadzornike podjetij, v katerih ima država lastniški delež, zvišal zgornje meje zneskov tako osnovnih prejemkov kot variabilnih delov prejemkov in različnih bonitet.
Zgornje meje so različne in so odvisne od velikosti podjetja. Relativni dvig osnovnih plač direktorjev, ki je po pojasnilu SDH potreben zaradi inflacije, pa je za vse približno enak in znaša deset oziroma dvanajst odstotkov. Na SDH še poudarjajo, da se zgornje meje prejemov niso prilagodile že od leta 2011.
Mladina kot primer navaja predsednico uprave Petrola Nado Drobne Popovič, ki je lani skupno zaslužila 441.854 evrov osnovne in variabilne plače, po novih pravilih pa bi lahko 25.000 evrov več. Poleg nje izpostavljajo še predsednika uprave družbe za avtoceste (Dars) Valentina Hajdinjaka, ki je lani prejel 171.000 evrov, po novih pravilih pa bi lahko 191.000 evrov.
Državna podjetja bodo lahko direktorjem tudi plačala več izobraževanj (največ 20.000 evrov letno namesto dosedanjih 10.000), višje članarine v stanovskih organizacijah (3.000 evrov letno namesto 1.500), kupila pa jim bodo lahko tudi dražje avtomobile. V največjih podjetjih je zgornja meja za službeni avtomobil znašala 70.000 evrov, po novem je za 20.000 evrov višja, če gre za okolju prijaznejše vozilo.
Prihodke pa SDH zvišuje tudi nadzornikom podjetij z državnim deležem, in sicer tako osnovna plačila kot sejnine. Osnovna plačila so doslej glede na velikost družbe znašala od največ 3.500 do 15.000 evrov letno, po novem je ta razpon od 5.500 do 21.000 evrov letno. Na sejo so doslej dobili od 75 do 275 evrov, odslej pa med 195 in 360 evrov.
Žiga Debeljak bo tako lahko za delo v nadzornih svetih Telekoma Slovenije in Gen energije dobil dodatnih 70.000 evrov letno, piše Mladina.
SDH: Priporočila ne pomenijo avtomatičnih dvigov
Iz SDH so danes sporočili, da njihova priporočila ne pomenijo nikakršnih samodejnih dvigov prejemkov poslovodij in nadzornikov. Predstavljajo zgolj okvir za to, kako bodo to uredila posamezna podjetja, poudarjajo v holdingu.
Opozorili so še, da SDH na skupščini odloča o zvišanju prejemkov nadzornikov v podjetjih, ki jih upravlja. Poleg tega pa vlada na predlog SDH odloča o prejemkih direktorjev, kadar bi v posameznem podjetju želeli imeti prihodke, višje od tega, kar narekuje tako imenovani Lahovnikov zakon. SDH v tem trenutku ni odobril še nobenega povišanja prejemkov nadzornikov niti ni vladi predlagala odstopanj od zakona, so poudarili.
Rumeni karton za Bobinca
Mladina danes razkriva tudi nekaj podrobnosti dogajanja v podjetju Gorenje, kjer sta bila Debeljak in Bobinac več let na vodstvenih položajih. Kitajski Hisense je ob prevzemu Gorenja v reviziji preteklih poslov ugotovil več nepravilnosti v avstrijski podružnici, piše tednik. Med drugim naj bi si dva zaposlena neupravičeno prilastila 98 tisoč evrov, vodenje podružnice pa naj bi bilo kaotično. Vodstvo Hisense je leta 2021 v dopisu, ki ga objavlja Mladina, poudarilo, da je Bobinac vedel za kršitve, a jih ni ustrezno prepoznal niti dovolj resno in pravočasno obravnaval. Zato so Bobincu izrekli "rumeni karton", kar po navedbah Mladine pomeni opozorilo pred odpovedjo pogodbe. V Mladini še opozarjajo, da je moral Debeljak zadeve poznati še bolj podrobno kot Bobinac, saj je bil med leti 2012 in 2017 v Avstriji direktor Gorenjevih holdinških družb. Debeljak sicer na vprašanja tednika ni odgovoril, Bobinac pa je zatrdil, da je rumeni karton znotraj skupine Hisense običajna oblika ocenjevanja menedžmenta.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje