Visoka napetost v državnem zboru: ali prihaja referendum, ki lahko koalicijo tudi razbije?

Pričakovati je, da bo danes v državnem zboru vladala visoka napetost. Poslanci bodo namreč odločali o referendumski pobudi Levice za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030, kot to določa nedavno v državnem zboru sprejeta obrambna resolucija.

A če o obrambnih izdatkih v zadnjem tednu ne bi bilo toliko koalicijskih napetosti in če opozicija na čelu s SDS ne bi slutila, da lahko danes koaliciji s podporo razpisu referenduma zada velik udarec, bi sinočnji večer gotovo minil precej bolj mirno, kot je. Tako pa je bil v znamenju negotovosti, kalkulacij in preštevanj.

Še več: referendumsko vprašanje, ki je v referendumski pobudi Levice, o kateri bodo danes odločali poslanci, se glasi: "Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov?"

To pa pomeni, da so lahko proti tako tisti, ki so za manjše obrambne izdatke do leta 2030, kot tudi tisti, ki so za večje. Vse stranke – razen Gibanja Svoboda in NSi, ki napoveduje, da se bo vzdržala – pa so lahko za razpis posvetovalnega referenduma s tem referendumskim vprašanjem.

Po informacijah N1 je pričakovati, da bodo poslanske klopi danes polne. V nekaterih strankah naj bi namreč svojim poslancem že dali vedeti, da ne smejo manjkati. Kar je le še en indic več, da bodo kalkulacije in preštevanja potekali do zadnjega.

Je Svoboda enotna?

Proti razpisu referenduma bodo gotovo v Gibanju Svoboda, ki ima 39 poslancev, a tudi v vladajoči stranki ne gre vse gladko. Še sinoči namreč ni bilo jasno, kako bosta glasovala njihova poslanca Lena Grgurevič in Miroslav Gregorič.

Grgurevič je sicer kot edina od poslancev Svobode v začetku junija nasprotovala obrambni resoluciji, po kateri bi Slovenija izdatke za obrambo na tri odstotke BDP dvignila do leta 2030.

Gregorič pa se je pri glasovanju o obrambni resoluciji vzdržal, prav tako še trije poslanci Svobode: Darko Krajnc, Aleš Lipičnik in Rastislav Vrečko.

Levica naj po naših informacijah kljub pregovarjanjem, naj umakne svojo referendumsko pobudo, v to ne bi privolila.

Prav tako vztrajajo v SD in napovedujejo, da bodo vsi njihovi poslanci danes na seji in da bodo razpis referenduma podprli, ker je po njihovi oceni iz načelnih razlogov prav, da se o dvigu obrambnih izdatkov izrečejo volilci.

Vse oči pa bodo uprte v opozicijo, zlasti v SDS, ki lahko v sicer zelo tesni tekmi za poslanske glasove pomembno prispeva k razpisu tega referenduma.

Kako teče preštevanje tik pred zdajci?

Za uspeh predlagateljev referenduma je potrebna večina prisotnih poslancev. Svoboda, ki bo proti razpisu referenduma, ima 39 poslancev, a kot že rečeno, se lahko zgodi, da jih bo proti glasovalo le 37, če se bosta glasovanja vzdržala Lena Grgurevič in Miroslav Gregorič.

Vodja poslancev Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič je za N1 sicer dejala, da spoštuje voljo vsakega poslanca, a hkrati pričakuje, da bodo v Svobodi glasovali proti referendumu, ker je bila obrambna resolucija že potrjena na vladi in v državnem zboru.

Vladajoča stranka je bila včeraj sicer vse prej kot mirna, a so hkrati ocenjevali, da imajo dovolj glasov za to, da referenduma o obrambnih izdatkih ne bo.

Levica in SD imata skupaj 11 poslancev, če se jima bo pridružila še SDS, je to 35 poslancev, ki bi lahko podprli razpis referenduma. Z morebitno pomočjo treh poslancev Anžeta Logarja bi ta številka narasla že na 38.

Potem so tukaj še trije nepovezani poslanci – Mojca Šetinc Pašek, Miha Kordiš in Dejan Kaloh, ki bi tudi utegnili podpreti razpis referenduma, čeprav ravno Kordiš Levico opozarja, da so referendumsko vprašanje "zastavili na način, na katerega bi se ljudje tako z glasom za kot proti podpisali pod nadaljnje kupovanje orožja za Nato pakt".

Levico je Kordiš zato pozval, da umakne referendumsko vprašanje, ki bo po njegovih navedbah samo okrepilo oboroževanje.

Da referendumsko vprašanje ni jasno, je sicer najmanjšo koalicijsko stranko opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora, a v Levici pravijo, da referendumskega vprašanja pred današnjim glasovanjem ni več mogoče spreminjati, da se vprašanje veže na obrambno resolucijo in da referendumske pobude ne bodo umaknili.

Na Kordišev zapis se je odzvala poslanka Levice Nataša Sukič. Kot je zapisala, se njihovo referendumsko vprašanje nanaša na resolucijo, ki je bila že sprejeta v državnem zboru in "ne implicira dvigovanja budžeta za orožje".

"Če bo na koncu umanjkal en glas (ki ga ti ne boš prispeval), boš neposredno preprečil izvedbo referenduma in ubil zadnje upanje, da zaustavimo militarizacijo naše družbe," je Kordišu na družbenem omrežju Facebook odgovorila Sukič.

Izid je lahko silno tesen

V Novi Sloveniji so včeraj za N1 ponovili, da se bodo glasovanja vzdržali, na drugi strani pa lahko Golob bržkone računa še na dva glasova poslancev narodnostnih skupnosti.

Ampak v najbolj tesni možni različici glasovanja bi lahko na koncu o tem, ali bomo šli na posvetovalni referendum o obrambnih izdatkih ali ne, odločal tudi en sam glas razlike.

V SDS svojih kart vnaprej ne razkrivajo. O tem, kako bodo glasovali, se bodo dokončno odločili danes, pravijo v stranki Janeza Janše. Enako je za N1 povedal Anže Logar.

Janša in Logar sta nekdanji premier in nekdanji zunanji minister, ki merita visoko tudi na naslednjih državnozborskih volitvah, zato pri končni odločitvi, kako naj glasujejo njuni poslanci, gotovo preračunavata tudi zunanjepolitične posledice morebitnega referenduma o obrambnih izdatkih.

Premier Robert Golob je poziv stranke SDS, naj na današnje glasovanje o razpisu referenduma veže zaupnico, že zavrnil.

Je pa, kot smo poročali, na "mini koalicijskem vrhu" po vrnitvi iz Haaga, kjer je potekal vrh Nata in kjer je bila potrjena deklaracija o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, po naših informacijah dejal, da Nato koalicije ne more razbiti, jo pa lahko referendum o obrambnih izdatkih, o katerem bodo poslanci odločali danes.