Menu Item
Dosegel nas je prvi letošnji vročinski val. Najbolj vroče bo v sredo in četrtek, ko se bodo temperature ponekod lahko povzpele do 37 stopinj Celzija. Vročina je lahko precej obremenjujoča že za zdravega človeka, med najbolj ogroženimi pa so starejši in bolniki z nekaterimi kroničnimi obolenji. Kako je za hlajenje najšibkejših poskrbljeno v bolnišnicah in domovih za starejše? V kolikšni meri so prostori klimatizirani?
Vročinski valovi vplivajo ne le na naše počutje, temveč tudi zdravje. Prav takrat, ko so temperature najvišje, Nacionalni inštitut za javno zdravje opaža večjo umrljivost od pričakovane. Leta 2015 denimo je bilo po podatkih NIJZ v obdobju vročinskih valov v Sloveniji sedem odstotkov več primerov smrti. “Največ umrlih zaradi vročinskih valov je bilo med starejšimi in pri osebah s kroničnimi srčno-žilnimi boleznimi.”
Te lahko namreč srčno-žilni sistem, ki je v vročini ključen za odvajanje toplote, prilagajajo le do določene mere. Sposobnost vzdrževanja telesne temperature se zaradi oslabljene srčno-žilne funkcije, oslabljenega znojenja in manjšega porasta pritoka krvi v kožo slabša tudi z leti. Dodatno jo oslabita še pogosto slabša telesna pripravljenost in več maščevja, opozarja NIJZ.
Kako je torej med vročinskimi valovi za hlajenje najšibkejših poskrbljeno v bolnišnicah in domovih za starejše?
Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, je pojasnil, da podatka, koliko domov za starejše ima pri nas urejeno primerno hlajenje oziroma klimo, ni.
V DSO Bežigrad imajo denimo klimatizirane vse prostore, v DSO Fužine stavijo na starost stavbe, ki je po besedah direktorja Jake Bizjaka sorazmerno nova, del doma je star le osem let. “Pred osmimi leti je bil dom energetsko saniran, v sobah je dovod hladnega zraka, v skupnih prostorih po potrebi hladimo s klimatskimi napravami.” Dodal je, da se v domu prej kot z vročino spopadajo z obratnim problemom. “Starejši imajo raje malo toplejše temperature, zato se bolj pogosto srečujemo s tem, da jim od nekod piha ali jih v poletnih mesecih zebe.”
V enoti Roza kocka Doma starejših občanov Center je zagotovljeno sistemsko hlajenje celotne stavbe, v enoti Tabor in Poljane pa tako kot v DSO Fužine hladijo le skupne prostore in hodnike, ki povezujejo sobe stanovalcev.
Prav slednje je po besedah Sahernika praviloma praksa slovenskih domov za starejše, klimatizirane bivalne sobe pa v večini primerov veljajo za nadstandardne, kar pomeni do pet odstotkov višjo ceno. Dodal je, da je skupnost socialnih zavodov v povezavi s covidnimi ukrepi lani opravila anketo o prezračevanju v DSO. “Od večine članov smo pridobili podatek, da je prezračevanje v celoti ustrezno urejeno pri približno polovici vseh socialnovarstvenih zavodov. Večina socialnovarstvenih zavodov uporablja naravno in mehansko prezračevanje (približno 74 odstotkov), približno 21 odstotkov jih uporablja le naravno prezračevanje, manj kot pet odstotkov pa le mehansko prezračevanje.”
Tudi v nekaterih bolnišnicah klimatizirani le hodniki in skupni prostori
V Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Novi Gorici so vsi oddelki klimatizirani, a strokovna direktorica Jasna Humar priznava, da so marsikje s klimami opremljeni samo hodniki, “kar zahteva veliko pozornosti in sodelovanja tako osebja kot pacientov pri vzdrževanju temperature”. To počnejo z jutranjim prezračevanjem, zapiranjem vrat in zasenčenjem oken.
Z učinkovitejšim sistemom klimatizacije in prezračevanja so opremljeni operacijski blok, enota intenzivne terapije in urgentni center, medtem ko so povsem brez klime prostori kirurške in internistične poliklinike.
V UKC Maribor so pojasnili, da imajo večino prostorov in oddelkov klimatiziranih, tudi porodnišnico, “še vedno pa se najdejo prostori, ki so neklimatizirani, a to so v glavnem tisti, v katerih se ne zdravijo oziroma ne bivajo pacienti”. Dodali so, da brez klimatske naprave še vedno ostajajo tudi kakšna ambulanta, bolniška soba ali delovna soba zdravnikov. Koliko je tovrstnih prostorov, niso povedali.
Nasprotno je v Splošni bolnišnici Celje. “Ni več oddelka, ki ne bi bil klimatiziran,” so poudarili. A ob enem so priznali, da v starem delu bolnišnice centralne klimatizacije ni, hladijo se s približno 300 split klimatskimi napravami. “Praviloma na oddelkih s temi klimami hladimo hodnike in ne posameznih bolniških sob, in na ta način posredno, ob odprtih vratih ohladimo tudi bolniške sobe.”
V novejšem delu bolnišnice sta centralno prezračevanje in klimatizacija vseh prostorov urejena, stavba pa je od leta 2021 tudi energetsko sanirana. “Ima nov izolacijski ovoj z novo fasado in novim stavbnim pohištvom, s katerim dosegamo boljše toplotnoizolacijske parametre,” so zagotovili.
Tudi iz Splošne bolnišnice Murska Sobota so sporočili, da je za njihove paciente dobro poskrbljeno, saj so oddelki ustrezno hlajeni in prezračevani. “Kirurška stavba in stavba nove porodnišnice sta v celoti hlajeni, prav tako so hlajeni prostori kuhinje, pralnice in tehnično- vzdrževalne službe. Interna zgradba je hlajena, vendar ne v celoti, ker so določeni prostori v fazi adaptacije, prav tako je v fazi adaptacije zgradba stare porodnišnice.”
Na infekcijskem in otroškem oddelku so hlajeni le hodniki in nekatere sobe, so dodali na murskosoboški bolnišnici, kjer bodo sistem za hlajenje celotnih oddelkov vgradili v sklopu adaptacije.
Tudi v Splošni bolnišnici Brežice imajo centralno klimatizacijo in prezračevanje urejeno le v prostorih, ki so bili zgrajeni ali pa prenovljeni v zadnjem desetletju. To so RTG-oddelek, urgentni center, lekarna, operacijski blok, enota centralne intenzivne terapije in enota polintenzive.
V ostalih delih bolnišnice se hladijo s posameznimi klimatskimi napravami oziroma preko split sistema, ko je stenska notranja enota povezana na zunanjo. “Centralno hlajenje in prezračevanje bo urejeno ob izgradnji novih prostorov za interni in ginekološko-porodni oddelek ter fizioterapijo s specialističnimi ambulantami,” je pojasnila direktorica Anica Hribar. Gradnjo naj bi začeli letos jeseni, opremljanje prostorov pa končali v sredini leta 2025.
V Splošni bolnišnici Jesenice je hlajenje urejeno v vsaki stavbi drugače. Stavbi A in B, kamor spada tudi porodnišnica, sta bili pred dvema letoma energetsko sanirani, v bolniške sobe in ambulante pa je bil vgrajen prezračevalni sistem oziroma klimat in pohlajevalni sistem oziroma konvektor.
V stavbi C, kjer je urgenca, se hladijo s pomočjo prezračevalnega sistema in klimata, v stavbi D, kjer so ambulante, pa s split klimami. Deloma so te nameščene tudi v stavbah E in F.
Odgovora iz naše največje bolnišnice, UKC Ljubljana, nismo prejeli, z Onkološkega inštituta pa so sporočili, da je večina njihovih prostorov klimatizirana: bolnišnične oddelke hladijo s centralnim klimatskim sistemom, če je treba, si dodatno pomagajo še s hladilnimi konvektorji. “Ob ekstremni vročini morebitna pregrevanja v posameznih prostorih rešujemo sproti z lokalno regulacijo in glede na potrebe bolnikov ali zaposlenih,” so dodali.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje