Visokošolski sindikat: Ta vlada ni kredibilna, minister nas je vlekel za nos

Aljaž Uršej/N1

Visokošolski sindikat Slovenije nadaljuje stavko v visokem šolstvu. Poleg tega zahteva tudi odstop ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča. "Ugotovili smo, da se s to vladno skupino oziroma to vlado ne moremo več pogovarjati, da ni kredibilna," so dejali v sindikatu.

Predstavniki Visokošolskega sindikata Slovenije so na novinarski konferenci pojasnili razloge za nadaljevanje stavke v visokem šolstvu in poziv k odstopu ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča. Predstavili so tudi ključne zahteve.

Predstavniki visokošolskega sindikata in vlade so sredi marca po več tednih pogajanj uskladili besedilo stavkovnega sporazuma, predsednik sindikata Gorazd Kovačič pa je tedaj pojasnil, da sporazum zajema plačni in neplačni del.

Plačni del so pod določenimi pogoji prestavili na pogajanja o oblikovanju stebra, pri čemer je bil kot rok zastavljen 30. junij. Takrat je Kovačič dejal, da na vladni strani že obstaja delovna skupina, ki je pripravila delovne verzije, tudi v sindikatu nekaj pripravljajo.

Zdaj se je Visokošolski sindikat Slovenije odločil za nadaljevanje stavke v visokem šolstvu, zahteva tudi odstop ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča.

Kakšni so razlogi za odločitev sindikata

Visokošolski sindikat Slovenije je s samostojno stavko dejavnosti visokega šolstva zahteval odpravo plačnih nesorazmerij do zdravnikov, pri čemer bi bile v dvig plač zajete vse skupine zaposlenih. Prav tako je zahteval popravo nekaterih bolečih plačnih krivic iz preteklosti, zagotovitev normalnih pogojev za delo za pedagoške delavce (sobotno leto, individualna raziskovalna sredstva), ureditev nekaterih posebnosti dela v visokem šolstvu v kolektivni pogodbi (delo na domu, stalna pripravljenost, delo v nevarnih pogojih).

“Stavkovna pogajanja so trajala pet mesecev in pol. Z vladno stranjo smo se uskladili o vrsti rešitev, in to v dobri veri, da ima mandat ali da ga bo pridobila. Že kmalu pa se je izkazalo, da se vlada z edinim sindikatom, ki je v ožji dejavnosti “visoko šolstvo” preverljivo reprezentativen (VSS), o plačah že v izhodišču ni nameravala pogajati. Sporazum o novem orientacijskem delovnem mestu v visokem šolstvu je sklenila s šolskim sindikatom (Sviz),” so zapisali.

Sviz skupino J pustil na cedilu

Dodali so, da je stavkovni sporazum, ki ga je vlada sklenila s sindikatom Sviz, morda formalno veljaven, vendar vsebine, ki zadeva visoko šolstvo, ne sprejemajo.

“Nenavadno je, da je vlada sindikatu Sviz za nižje ravni izobraževanja na lastno pobudo ponudila celo en plačni razred več od njegovih zahtev. Ker so učitelji nedavno pridobili tudi nov naziv, z napredovanji sežejo en plačni razred pod izrednega profesorja. Zaostanek univerzitetnega učitelja lektorja se je pri kariernem napredovanju za učitelji z douniverzitetne ravni z enako izobrazbo povečal na osem plačnih razredov. V pogajanjih s šolskim sindikatom je bilo orientacijsko delovno mesto ‘docent’ uvrščeno na 38 odstotkov predvidene plačne lestvice, rednega profesorja pa posledično na 52 odstotkov,” so pojasnili.

Da je sindikat Sviz karkoli konkretnega pridobil za skupino J, je preprosto lažna novica. Kot vedno jo je pustil na cedilu.

Vlada ni kredibilna

Drugi dogodek, ki je pokazal ponižujoč odnos vlade do univerz oziroma do področja visokega šolstva, je bil oportunistični umik ministra Papiča. Ta se je kmalu po tem, ko je na podlagi referenduma, na katerem smo se številni zavzeli za “samostojno” ministrstvo, umaknil iz pogajanj in pogajanja o visokem šolstvu prepustil šolskemu ministru Feldi.

Tretji dogodek, ki je dokazal neodgovornost ministra Papiča in njegovo osredotočenost na komercialne interese, je bilo zadnje pogajalsko srečanje med VSS in vlado.

“Takrat dr. Papiča ni več bilo. Nenadoma smo od državnega sekretarja dr. Krajnca, ki je po novem nastopal kot namestnik šolskega ministra, izvedeli, da mandata za pogajanja o številnih že dogovorjenih tematikah pravzaprav nima. Minister Papič nas je potemtakem več mesecev vlekel za nos, nato pa inovativno izginil,” so dejali v sindikatu.

Kovačič je povedal, da so na zadnjih pogajanjih ugotovili, da vladni pogajalci za marsikaj, kar obljubijo, niti nimajo jasnega mandata. “Dogovorili smo se, naj gredo z besedilom, ki bo zanje sprejemljivo, na vlado, da vidimo, ali obstaja podpora z njihove strani,” je dejal Kovačič. V četrtek bi morala vlada obravnavati in potrditi besedilo, a ga ni.

“Ugotovili smo, da se s to vladno skupino oziroma to vlado ne moremo več pogovarjati, da ni kredibilna. Prišli smo do sklepa, da ne moremo privoliti v nobene tovrstne kompromise, ki bi razrešitev določenih stvari preložili v nedoločeno prihodnost,” je dejal Kovačič.

Zato zahtevajo sklenitev sporazuma s konkretnimi zavezami in datumi. Če ne bo premika, ni druge rešitve, kot stavka, je še dejal.

Minister se je izneveril volilkam in volilcem

Odstopa ministra Papiča v sindikatu ne zahtevajo zato, ker je povzročil usodno škodo. “Doslej ni storil niti tega,” so dejali. “Kljub mnogim obljubam ni storil nič. Odstop tega ministra zahtevamo zato, ker je nesposoben in ker mu za univerze ni mar,” so pri Pergamu zapisali v sporočilu za javnost.

“Minister se je prav tako izneveril volilkam in volilcem, ki so na referendumu podprli ustanovitev novega ministrstva za visoko šolstvo in znanost, da bo to ministrstvo lažje skrbelo za interese visokega šolstva znotraj vlade,” je dejal Kovačič. Prepričan je, da je minister Papič razočaranje za vse, ki so na referendumu glasovali za.

“Višek pa je bil to, da se je minister na koncu umaknil iz pogajanj. Ne le, da ni več vodja pogajalske skupine, niti član ni več. Mislim, da v slovenski zgodovini ni primera, ko bi se neki minister povsem umaknil iz pogajanj za kolektivno pogodbo na svojem področju, kaj šele, da bi zbežal s pogajanj,” je navedel Kovačič. Ker je neresen in se je skril, ga pozivamo k odstopu.

Simon Zupan z Univerze v Mariboru je dejal, da je ena od zahtev ustanovitev orientacijskega delovnega mesta, ki mora biti “sidro in orientir, tako navzdol kot navzgor”. Sem bi spadali docenti z doktoratom. “Glede na ponujeno od vlade bi orientacijsko delovno mesto docenta z doktoratom oziroma univerzitetni učitelj dobil 37 odstotkov najvišje plače na plačni lestvici. Redni profesor približno 52 odstotkov. Dekan bi tako dosegel zgolj polovico najvišje plače,” je ponazoril Zupan.

Že 20 let imamo določeno razmerje med orientacijskim mestom docenta in zdravnika specialista, ta znaša 1 : 1. “Vendar kot hkrati vemo, je pri zdravnikih specialistih v katalogu več različnih delovnih mest, pri čemer univerzitetne visokošolske učitelje vlada ta hip tišči v razred, ki ga zasedata približno 2,4 odstotka vseh zdravnikov. Naše izhodišče je edino sprejemljivo, da to razmerje ostane, a da se orientacijsko delovno mesto docentov primerja z zdravniki specialisti,” je med drugim dejal.

Zupan je izpostavil tudi nekaj primerov, med drugim bibliotekarje in knjižničarje, ki so ključnega pomena za izvajanje visokošolskih procesov, vendar so njihove plače nižje od kolegic in kolegov v knjižnicah za otroke. “Tudi informatiki. Informacijski sistem je hrbtenica vsake institucije, še posebej univerze. Za primerjavo lahko povem, da so njihove plače tako nizke, da se je na naši Filozofski fakulteti v Mariboru v zadnjih šestih letih na mestu informatika zamenjalo pet ljudi. Zaradi tega se dogajajo izpadi sistema. In če bi seštevali delovne ure, ki jih izgubimo samo učitelji s tem, bi se zgrozili. Strošek za plače informatikov je kaplja v morje v primerjavi z denarjem, ki ga z lopato mečemo skozi okno.”

Visokošolski sindikat je sindikat, ki se zavzema tudi za plačno skupino J. “Teh je okoli 40 odstotkov in jo sestavljajo sodelavke in sodelavci, brez katerih si ne predstavljamo učinkovitega raziskovalnega in študijskega procesa. Med temi ljudmi je ena tretjina takšnih, ki imajo minimalno plačo,” je opozorila Sandra Bašić Hrvatin z Univerze na Primorskem. Posledica tega je, da ne morejo privabiti kadrov.

“Odkar se je minister Papič umaknil s pogajanj, veliko kolegov sporoča ta stavek: Vlada se dobesedno norčuje iz tistih, ki so ključni za razvoj in prihodnost te države,” je še med drugim dejala Bašić Hrvatin. Dejala je, da je denarja v visokem šolstvu dovolj, poskrbeti pa je treba, da vsi znotraj sistema za svoje delo dobijo dostojno plačilo. V zadnjih 20 letih je bila skupina J vedno tista, ki je ostala pozabljena, in tega sindikat sedaj ne bo več dopustil, je še poudarila.

Zaradi naštetega in ker stavkovnega sporazuma ni bilo, bo Visokošolski sindikat Slovenije nadaljeval stavkovne aktivnosti. Dosedanje zahteve bodo glede na nove okoliščine konkretizirali, napovedujejo. “O datumih bo javnost obveščena v kratkem.”

Med drugim bodo vztrajali pri štirih ključnih zahtevah:

glede na dogovor iz leta 2002 in spremembe zdravniških delovnih mest, ki so se zgodile v vmesnem obdobju, mora orientacijsko delovno mesto “docent” že glede na trenutno stanje pridobiti sedem plačnih razredov; s tem se dosežeta tudi primerljivost celotnega razpona možnih napredovanj in uskladitev pedagoških delovnih mest na univerzi z raziskovalnimi;

orientacijsko delovno mesto zadeva vsa delovna mesta na univerzah, tudi skupine J, H in B;

nabor delovnih mest v skupini J se oblikuje na novo in ločeno od drugih dejavnosti;

v morebitnem novem plačnem sistemu morata visoko šolstvo in raziskovalna dejavnost obvezno dobiti samostojen steber.