Menu Item
Za vitamin D je najbolj splošno znano, kako zelo pomemben je, a hkrati se jeseni in pozimi kar 80 odstotkov odraslih Slovencem sooča z njegovim pomanjkanjem. Gre za vitamin, ki ga takoj po rojstvu starši dodajajo otrokom vsaj prvo leto življenja, a v odrasli dobi se skrb za primeren vnos nekako izgubi. Po drugi strani pa je to tudi vitamin, za katerega bi lahko rekli, da je najbolj "zlorabljen" vitamin družbenih omrežij. Tam se namreč zdi, da ga lahko prodaja in priporoča kar vsak.
Danes obeležujemo svetovni dan vitamina D, ki letos poteka pod sloganom Ustavimo pomanjkanje vitamina D. Na Inštitutu za nutricionistiko ob tem opozarjajo, da ima v jesensko-zimskem obdobju kar okrog 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije pomanjkanje vitamina D, saj so prehranski vnosi tega vitamina pogosto prenizki za pokrivanje potreb.
Da bi prebivalcem pomagali ugotoviti primernost njihovega prehranskega vnosa vitamina D, so na Inštitutu za nutricionistiko na portalu www.prehrana.si objavili posebno orodje. Gre za zelo kratek vprašalnik o pogostosti uživanja nekaterih živil, s katerim lahko uporabniki primerjajo oceno količine zaužitega vitamina D s priporočili po tem vitaminu za zdrave odrasle. Orodje so razvili v okviru državnega projekta Nutri-D, ki ga inštitut izvaja v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, fakulteto za aplikativne vede in Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana.
Vitamin, pomemben za zdravje okostja, a hkrati pomembno vpliva na delovanje imunskega sistema
Za vitamin D je najbolj znano, da je pomemben za zdravje okostja, medtem ko se o njegovem pomembnem vplivu na delovanje imunskega sistema v javnosti več govori šele v zadnjih letih. “Ob zadostni izpostavljenosti dovolj intenzivni sončni svetlobi nastaja vitamin D v človeški koži, medtem ko se od novembra do aprila zaradi nizke intenzitete UV-B sončnih žarkov na našem geografskem območju ta proces praktično ustavi, ne glede na to, koliko se izpostavljamo zimskemu soncu,” so na inštitutu opozorili v sporočilu za javnost.
Sezonska nihanja v preskrbljenosti prebivalcev z vitaminom D na inštitutu povezujejo z zelo nizkimi prehranskimi vnosi vitamina D. Po podatkih inštituta ga mnogi povprečno s prehrano zaužijejo manj kot tri mikrograme na dan, pozimi pa bi ga za pokrivanje potreb morali vnesti vsaj 20 mikrogramov (800 IU).
K priljubljenosti pripomogla epidemija covida-19
Se pa je s pojavom epidemije covida-19 bistveno povečal obseg dodajanja tega vitamina z zdravili ali prehranskimi dopolnili, tudi kažejo rezultati raziskav. “Ocenjujemo, da je prejšnjo zimo vitamin D prehrani dodajala približno polovica odraslih,” je izpostavil vodja raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje na Inštitutu za nutricionistiko Igor Pravst.
Naj ob tem dodamo, da se je priljubljenost vitamina D povečala tudi na račun družbenih omrežij. Številni vplivneži ga priporočajo in ob tem imajo tudi svoje kode s popustom za različna podjetja, uporabniki pa se sami odločajo, kateremu vplivnežu zaupajo.
Prehranska dopolnila so “zajahala” epidemijo
Na N1 smo sicer poglobljeno pisali o prehranskih dopolnilih, katerih priljubljenost je narasla med epidemijo. Med izdelki, ki so med epidemijo imeli največjo rast prodaje, so zagotovo prehranska dopolnila in zdravila z vitaminom D. Kar zadeva domnevno ugoden vpliv dodajanja vitamina D na možnost okužbe in prebolevanje covida-19, podatki po dveh letih pandemije še niso ponudili jasnih odgovorov, nabralo pa se je nekaj spodbudnih zaključkov raziskav. Več v prispevku Prehranska dopolnila so “zajahala” epidemijo.
Iščejo prostovoljce
V okviru projekta Nutri-D razvijajo tudi novo presejalno metodo za identifikacijo oseb z visokim tveganjem za pomanjkanje vitamina D, pri kateri se upošteva življenjski slog in druge dejavnike tveganja. V ta namen na inštitutu že zbirajo kandidate za prostovoljce, ki bi želeli sodelovati pri validaciji nove metode, v okviru česar se bo izvedlo tudi brezplačno določitev preskrbljenosti z vitaminom D s preiskavo krvi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje