Epidemija covida-19 je močno povečala prodajo prehranskih dopolnil, ki obljubljajo krepitev imunskega sistema in lajšanje težav ob morebitni okužbi. Obljube prehranskih dopolnil so velikokrat v nasprotju z dokazi o njihovi učinkovitosti, pospeševanje njihove prodaje pa predvsem na družbenih omrežjih pogosto temelji na vzbujanju nezaupanja v uradno medicino.
Soočenje z novim virusom je močno povečalo zanimanje za samozaščito pred virusnimi okužbami. Ker smo, še posebej na začetku epidemije, poznali malo zelo učinkovitih protivirusnih zdravil, pri zdravljenju okužbe z virusom SARS-CoV-2 pa smo sploh tavali v temi, smo se lahko zanašali predvsem na naš imunski sistem.
Posledično se je močno povečalo zanimanje za vse mogoče načine krepitve imunskega sistema, med drugim jasno tudi za najbolj instantno in sodobnemu času prilagojeno izbiro – različna prehranska dopolnila.
Izropane police v lekarni v ZDA marca 2020 (Profimedia)
V prvih mesecih leta 2020, ko je epidemija zajela svet, je prodaja prehranskih dopolnil po svetu močno poskočila. V ZDA je denimo marca 2020 v primerjavi z istim obdobjem leto prej prodaja vitaminov narasla za 51 odstotkov, v Veliki Britaniji za 63 in Franciji od 40 do 60 odstotkov.
Žal je šla uporaba prehranskih dopolnil “za krepitev imunosti” pogosto navzkriž s cepljenjem, najboljšim načinom za povečanje pripravljenosti imunskega sistema na virusno okužbo.
Nekateri najbolj izpostavljeni nasprotniki cepljenja in promotorji “plandemijskih” teorij zarot so si ob tem veselo meli roke, saj so si prav prodajo prehranskih dopolnil izbrali za svojo osnovno tržno dejavnost.
Ameriški osteopat Joseph Mercola, ki ga je New York Times razglasil za največjega dezinformacijskega vplivneža na družbenih omrežjih, nezaupanje svojega občinstva v uradno medicino denimo dobičkonosno izkorišča s svojo spletno prodajalno prehranskih dopolnil.
Joseph Mercola (Mercola.com)
Vemo, da je tudi pri nas vsaj en pandemski vplivnež svojo spletno slavo “nadgradil” z odprtjem spletne trgovine s prehranskimi dopolnili.
Tudi Slovenci pojedo več prehranskih dopolnil
Za Slovenijo natančni podatki o dogajanju na trgu s prehranskimi dopolnili niso na voljo. V Združenju za prehranska dopolnila, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, so nam povedali, da se “podatki o prodaji prehranskih dopolnil nikjer celovito ne zbirajo oziroma so razdrobljeni”.
Vsekakor pa je epidemija covida-19 po njihovem mnenju bistveno vplivala na prodajne vzorce, pa tudi na povpraševanje potrošnikov po posameznih kategorijah prehranskih dopolnil.
“Naša ocena je, da je porasla prodaja prehranskih dopolnil, kjer je glavna sestavina vitamin oz. kombinacija več različnih vitaminov, pa tudi preostalih kategorij izdelkov, ki imajo vlogo pri delovanju imunskega sistema. Prav tako predvidevamo, da se je prodaja prehranskih dopolnil kot kategorije izdelkov povečala, čeprav podrobnejših podatkov po kategorijah nimamo.”
Tina Kosec/BOBO
Da se je prodaja pripravkov “za krepitev imunskega sistema” bistveno povečala, so nam povedali tudi zaposleni v prodajalnah, ki smo jih obiskali.
Glede na podatke anketne raziskave NIJZ je med pandemijo “dobra tretjina vprašanih (36,7 %) povečala ali začela uživati prehranska dopolnila, ki vsebujejo hranila z vplivom na imunski sistem”.
Največje povečanje so zaznali v skupini starejših odraslih v starosti od 65 do 74 let, ki so, kot ugotavljajo pri NIJZ, bolj zaskrbljeni za svoje zdravje zaradi več pridruženih kroničnih bolezni. Med ženskami so povečano rabo prehranskih dopolnil zaznali v vseh starostnih skupinah.
Poskusiti ni greh?
Načeloma velja, da zdravniki rutinske uporabe prehranskih dopolnil pri sicer zdravih ljudeh, ki nimajo ugotovljenega pomanjkanja določenih hranil, ne priporočajo.
“Uživanje prehranskih dopolnil v vseh starostnih skupinah stroka priporoča le ob medicinski indikaciji in po posvetu z zdravnikom,” navajajo pri NIJZ. “Nekritično uživanje prehranskih dopolnil ima lahko ob prekoračenih vnosih negativne posledice za zdravje. Predvsem pri socialnoekonomsko bolj ranljivih prebivalcih pa predstavlja nakup prehranskih dopolnil tudi relativno visok finančni strošek, ki bi ga lahko porabili za bolj kakovostno pestro mešano prehrano.”
Profimedia
A ker je bilo ob začetku epidemije covida-19 jasno, da se bodo ljudje zatekali po pomoč tudi k prehranskim dopolnilom, so strokovnjaki s Fakultete za farmacijo v letu 2020 kljub temu pripravili priporočila za splošno javnost.
Med snovmi, ki jih je mogoče zaužiti s pomočjo prehranskih dopolnil, so kot potencialno koristne izpostavili tri: vitamin C, vitamin D in cink. Te snovi lahko po besedah avtorjev pomembno prispevajo k splošnemu zdravstvenemu stanju pri pomanjkljivi prehrani in v zimskem obdobju, pri čemer pa, so dodali, ni dokazov o njihovi zaščitni vlogi pri preprečevanju ali zdravljenju covida-19.
Vitamin D: nadomeščanje smiselno tudi brez epidemije
Med izdelki, ki so med epidemijo imeli največjo rast prodaje, so zagotovo prehranska dopolnila in zdravila z vitaminom D. To je vitamin, ki ima pomembno vlogo v delovanju imunskega sistema, a ga našemu organizmu v zimskih mesecih zaradi premajhne izpostavljenosti soncu praviloma kronično primanjkuje.
Profimedia
Raziskava, ki jo je vodil Inštitut za nutricionistiko, je pokazala, da je pomanjkanje vitamina D v zimskem obdobju prisotno kar približno pri 80 odstotkih Slovencev.
Množično nadomeščanje vitamina D bi bilo tako smiselno tudi, če ne bi bilo epidemije covida-19.
Prav epidemija pa je vitaminu D dala dovolj javne pozornosti, da je spodbuda strokovnjakov tudi delovala. V ozaveščanje javnosti se je s priporočilom za dodajanje vitamina D vključil tudi ljubljanski klinični center.
Medijska izpostavljenost vitamina D je imela opazen učinek. Kot nam je povedal dr. Igor Pravst, je dodatna raziskava Inštituta za nutricionistiko pokazala, da se je med aprilom in decembrom 2020 delež odraslih prebivalcev Slovenije, ki so svoji prehrani dodajali vitamin D, povečal s 33 na 56 odstotkov.
Dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko (Žiga Živulovič jr./Bobo)
Kar zadeva domnevno ugoden vpliv dodajanja vitamina D na možnost okužbe in prebolevanje covida-19, podatki po dveh letih pandemije še niso ponudili jasnih odgovorov, nabralo pa se je nekaj spodbudnih zaključkov raziskav. Ena od njih denimo na vzorcu velike britanske dolgoročne populacijske raziskave ugotavlja, da rutinsko dodajanje vitamina D za 34 odstotkov zmanjša tveganje za okužbo.
Tudi pregledna raziskava, ki je primerjala prispevke različnih prehranskih dodatkov k lažjemu prebolevanju covida-19, je ravno vitamin D izpostavila kot tistega z najbolj obetajočimi rezultati.
Bi pa bilo, kot rečeno, nadomeščanje vitamina D v zimskih mesecih v slovenskih razmerah smiselno tudi v odsotnosti epidemije covida-19, saj njegovo pomanjkanje ni pomembno zgolj v kontekstu preprečevanja virusnih okužb.
Ravno prejšnji mesec je denimo velika britanska randomizirana klinična študija zaključila, da ima nadomeščanje vitamina D lahko zaščitni učinek pred nastankom avtoimunskih obolenj.
Vitamin C: med nepogrešljivim zdravilom in mitom
Vitamin C je verjetno v možganih javnosti najbolj zakoreninjeno sredstvo, ki naj bi pomagalo pri preprečevanju in lajšanju prehladnih obolenj. Navdušenje nad vitaminom C je večinoma posledica neomajne prepričanosti dvakratnega Nobelovega nagrajenca (za kemijo in za mir) Linusa Paulinga, da gre za malodane čudežno učinkovino, ki je sposobna v dovolj velikih odmerkih pozdraviti marsikatero bolezen sodobnega sveta, v prvi vrsti pa naj bi preprečevala in zdravila prehladna obolenja.
Linus Pauling (Profimedia)
A uradna medicinska doktrina ostaja, da je dodajanje vitamina C dokazano učinkovito samo v primeru izrazitega pomanjkanja, ki vodi v skorbut. Iz sposobnosti vitamina C, da preprečuje skorbut, nekdaj veliko nadlogo mornarjev, izhaja tudi strokovno ime učinkovine – askorbinska kislina.
Razprave o dejanski učinkovitosti dodajanja vitamina C na preprečevanje prehladnih obolenj se tako vlečejo že vsaj 70 let, v tem času pa se je nabralo veliko spodbudnih raziskav, pa tudi precej takšnih, ki učinka niso zaznale.
Za najbolj zanesljivo vrsto znanstvene raziskave, ki ponudi najbolj trdne dokaze, veljajo pregledne analize več kakovostno zasnovanih kliničnih študij.
V primeru učinka vitamina C na prehladna obolenja je taka raziskava ugotovila, da rutinsko uživanje dodatnega vitamina C le neznatno vpliva na pogostost prehladov, njihovo trajanje pa v povprečju skrajša za osem odstotkov pri odraslih in 14 odstotkov pri otrocih. Uživanje vitamina C izključno med prehladom ni imelo opaznega učinka na hitrejšo umiritev simptomov.
Ker uživanje vitamina C velja za varno, ga številni zdravniki ne glede na omejene podatke o učinkovitosti priporočajo, če ne drugega, zaradi njegovega slovesa med ljudmi in pričakovanega učinka placeba.
Tudi zelje je bogat vir vitamina C (Žiga Živulović jr./Bobo)
Se je pa treba ob tem zavedati, da veliki odmerki vitamina C, na katere prisegajo nekateri zagovorniki alternativne medicine, pri moških dokazano povečujejo tveganje za nastanek ledvičnih kamnov.
Kar zadeva zaščito in lajšanje težav pri covidu-19, ameriški Center za nadzor bolezni (CDC) na podlagi dostopnih dokazov vitamina C niti ne priporoča niti odsvetuje.
Dnevni priporočeni vnos vitamina C si je denimo mogoče zagotoviti tudi s kozarcem pomarančnega soka.
Podatki mobilne aplikacije: skromen učinek dopolnil, omejen na ženske
Strokovnjaki iz Velike Britanije, Švedske in ZDA so skušali učinkovitost različnih prehranskih dopolnil med epidemijo preveriti s pomočjo podatkov iz mobilne aplikacije COVID-19 Symptom Study App, kamor lahko uporabniki za potrebe raziskav vnesejo svoje podatke o morebitni okužbi, njenem poteku in tudi uporabi prehranskih dopolnil.
Med več kot 400 tisoč uporabniki, ki so vnesli svoje podatke, jih je nekaj manj kot polovica uživala katero od prehranskih dopolnil.
Analiza je pokazala, da so imeli tisti, ki so uživali probiotike, za 14 odstotkov manjše tveganje za okužbo s SARS-CoV-2. Uživanje omega-3-maščobnih kislin je tveganje za okužbo zmanjšalo za 12, multivitaminska dopolnila za 13, vitamin D pa za 9 odstotkov. Pri tistih, ki so uživali vitamin C, cink ali prehranska dopolnila na osnovi česna, ni bilo zaznati zmanjšanega tveganja za okužbo.
Zanimivo, da so bile vse v raziskavi zaznane koristi prehranskih dopolnil v smislu zmanjšanja tveganja za okužbo omejene za ženske. Pri moških podatki niso pokazali omembe vrednega zaščitnega učinka prehranskih dopolnil.
Cinka je hitro preveč
Raziskave na celičnih kulturah kažejo, da cinkovi ioni zavirajo razmnoževanje virusov. Zadostna raven cinka v organizmu je pomembna za protivirusno imunost.
Klinične raziskave vpliva dodajanja cinka prehrani na prebolevanje prehladnih obolenj pred epidemijo covida-19 so sicer pokazale, da je bilo trajanje prehladov pri ljudeh, ki so jemali dopolnila s cinkom, v povprečju za 1,65 dneva krajše kot pri tistih, ki niso uživali dopolnil.
Wikimedia Commons
Ob tem pa, kot svarijo strokovnjaki, se je treba zavedati, da je lahko cinka, če ga jemljemo več od priporočenega dnevnega vnosa, hitro preveč, kar se odrazi v slabosti, prebavnih motnjah in neprijetnem okusu v ustih. Tudi avtorji zgoraj omenjene klinične raziskave opozarjajo, da so bili neželeni učinki pri uživanju dopolnil s cinkom precej pogosti.
Ameriški CDC uživanja dopolnil s cinkom za preprečevanje in zdravljenje covida-19 niti ne priporoča niti odsvetuje, zaradi škodljivih učinkov pa izrecno odsvetuje uživanje količin, ki presegajo priporočeni dnevni vnos.
Kar zadeva prehranske vire, je cinka največ v školjkah in rakih, pa tudi v mesu in stročnicah. Vegetarijanci in vegani imajo lahko povečano tveganje za pomanjkanje cinka.
Veliki odmerki vitamina C in cinka za prebolevanje covida-19?
V ZDA so izvedli randomizirano klinično študijo, s katero so preverjali učinkovitost velikih odmerkov vitamina C in cinka na potek covida-19.
214 bolnikov s covidom-19, ki so bolezen prebolevali doma, so razdelili v štiri skupine. V prvi so bolniki prehrani dodajali velike odmerke vitamina C, v drugi velike odmerke cinka v obliki cinkovega glukonata, v tretji obe snovi, v četrti pa nobene.
Čeprav so se simptomi v skupinah, ki so prejemale katerega od preparatov, v povprečju umirili nekoliko hitreje kot pri tistih, ki niso uživali ničesar, so avtorji zaključili, da ni šlo za statistično pomembno razliko.
Odrešilni ameriški slamnik?
V ospredje preparatov, ki naj bi ugodno vplivali na prebolevanje covida-19, so se v zadnjem času prebili izdelki z ameriškim slamnikom (lat. Echinacea), ki sicer že dolgo veljajo za potencialno učinkovite pri preprečevanju in zdravljenju prehladov.
Klinična študija, ki so jo izvedli v Bolgariji in pri kateri je sodeloval tudi dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo, je pokazala izjemno velik vpliv uživanja tablet z izvlečkom ameriškega slamnika na potek covida-19.
Dr. Samo Kreft (Anže Malovrh/STA)
Tablete ameriškega slamnika je v raziskavi, ki jo je financiral proizvajalec rastlinskih zdravil, dobila skupina 60 zdravih prostovoljcev, 60 pa jih je bilo v kontrolni skupini. “Izkazalo se je, da je jemanje ameriškega slamnika za približno 30 do 40 odstotkov zmanjšalo verjetnost katerekoli virusne okužbe dihal, za virus SARS-CoV-2 pa celo za 63 odstotkov. Torej je bil proti koronavirusu še bolj učinkovit kot proti drugim prehladnim virusom,” je nedavno za N1 pojasnil Kreft.
Največji učinek pa se je, tako Kreft, pokazal na količini virusa na sluznici. “Tisti, ki so kljub jemanju ameriškega slamnika zboleli, so imeli v izkašljanem zraku kar stokrat manj virusnih delcev kot kontrolna skupina.”
Profimedia
Pregledne študije so sicer glede učinka ameriškega slamnika na okužbe dihal manj navdušujoče.
Velika pregledna študija je leta 2019 zaključila, da bi izvleček te zdravilne rastline lahko imel preventivni učinek na razvoj prehladov, da pa je relevantnost tega učinka “stvar debate”.
Spet druga velika pregledna študija iz leta 2015 pa ugotavlja, da izdelki z ameriškim slamnikom niso pokazali koristi pri lajšanju prehladov, čeprav je mogoče, da posamezni izdelki nudijo nekaj malega olajšanja. Raziskave učinkovitosti ameriškega slamnika pri preprečevanju prehladov pa da “konsistentno kažejo pozitivne trende, a so morebitni učinki vprašljivo klinično relevantni”.
“Rutinsko uporabo prehranskih dopolnil bi morali odsvetovati.”
Pri različnih prehranskih dopolnilih je večinoma opazen podoben vzorec – prvotne laboratorijske raziskave na celičnih kulturah, zraven pa še kakšna opazovalna študija, so vselej izjemno obetavne. In prodajalci to hitro izkoristijo.
Ko pa učinkovitost znanstveniki preverijo v dobro zasnovanih dvojno slepih randomiziranih kliničnih študijah, velik del opevanih koristi pogosto izpuhti.
V zadnjem desetletju sta dve vplivni medicinski reviji, Annals of Internal Medicine in JAMA, objavili uvodnike s pozivi h končanju neupravičenega navdušenja nad prehranskimi dopolnili, češ da kakovostne klinične študije praviloma kažejo na neučinkovitost pri preprečevanju bolezni in potencialno celo škodljivost.
“Dokazov je dovolj, da bi bilo treba rutinsko uporabo prehranskih dopolnil odsvetovati. /…/ Sporočilo je preprosto: večina prehranskih dopolnil ne preprečuje kroničnih bolezni in ne podaljšuje življenja, njihova uporaba ni upravičena in morali bi se jim izogibati,” so zapisali strokovnjaki z univerze Johnsa Hopkinsa.
Ni sicer mogoče posploševati, saj so določena prehranska dopolnila v določenih okoliščinah in v primeru dejanskega pomanjkanja vsekakor učinkovita. “Številna prehranska dopolnila, vključno z vitamini, minerali in probiotiki, so lahko pomembne sestavine sodobne zdravstvene oskrbe,” v uvodniku v reviji JAMA piše profesor na medicinski fakulteti univerze Harvard dr. Pieter Cohen.
“A tudi prehranska dopolnila, ki so v določenih primerih lahko uporabna, ljudje pogosto uživajo v prevelikih količinah, za ’izboljšanje’ in ’ohranjanje’ zdravja, in le približno četrtina jih dodatke uživa po nasvetu zdravnika. Večini odraslih prehranska dopolnila verjetno prinašajo majhno, če sploh kakšno korist.”
Pomanjkljiv nadzor nad prehranskimi dopolnili in pasti spletne prodaje
Hkrati s povečanjem prodaje prehranskih dopolnil se je zaradi epidemije zgodila tudi pomembna sprememba v načinu kupovanja tovrstnih izdelkov – prodaja po spletu je zabeležila velik skok. Gorenjske lekarne so denimo glede na njihovo letno poročilo v letu 2020 zaznale petkratno povečanje spletne prodaje. Med prvim valom epidemije jim je spletna prodaja poskočila celo za dvajsetkrat.
Bobo
Povečevanje prodaje po spletu in izven lekarn, kjer lahko izobražen farmacevt deluje kot filter za nakupe, je lahko problematično z vidika navzkrižnega učinkovanja prehranskih dopolnil z zdravili, pri naročanju pri nepreverjenih ponudnikih pa tudi z vidika kupovanja manj kakovostnih ali celo zdravju nevarnih izdelkov. Številna prehranska dopolnila namreč ob hkratni uporabi bodisi zavirajo bodisi pospešujejo delovanje nekaterih zdravil.
Na splošno je trg s prehranskimi dopolnili izjemno slabo nadzorovan. Čeprav lahko prehranska dopolnila zaradi podobne oblike tabletk, praškov in sirupov hitro zamenjamo za zdravila, so med obema kategorijama izdelkov bistvene razlike.
Medtem ko morajo proizvajalci zdravil pred začetkom prodaje dokazati njihovo varnost, kakovost in učinkovitost, nad vsem skupaj pa bdi Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, imajo proizvajalci in trgovci prehranskih dopolnil veliko bolj proste roke. Začetka prodaje novega prehranskega dopolnila jim ni treba niti prijaviti.
“Postopek prve prijave je bil ukinjen leta 2013 in ministrstvo za zdravje ne vodi več seznama prehranskih dopolnil, ki so v prometu v Sloveniji,” nam je povedal dr. Marko Anderluh, profesor na Fakulteti za farmacijo in predsednik Slovenskega farmacevtskega društva, ki že dalj časa opozarja na neurejenost trga.
Dr. Marko Anderluh (Žiga Živulović jr./Bobo)
“Trg prehranskih dopolnil je torej popolnoma brez nadzora. Urejal naj bi ga Pravilnik o prehranskih dopolnilih, a ta definira le dovoljene sestavine in količine določenih sestavin prehranskih dopolnil (npr. pri vitaminih), pri čemer je nadzor retrograden. Odgovornost za varnost izdelkov tako prevzameta izključno proizvajalec in posrednik pri prodaji.”
Če izdelek naročamo po spletu iz tujine ali od nepreverjenih ponudnikov, ki potrošnikom obljubljajo vse mogoče zdravstvene in čudežne učinke, ki naj bi jih imeli njihovi praški, rastlinski izvlečki, tabletke, kapsule in čaji, je tveganje za “nateg” še toliko večje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!