Vlada je na zelo kratki redni seji odločala o imenovanju nekdanjega predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela za kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije. Kot je povedal podpredsednik vlade Matej Arčon, je Vesel dobil soglasno podporo vlade.
Ministri so kandidaturo Tomaža Vesela za evropskega komisarja nameravali potrditi že v sredo, vendar so v skladu s slovensko zakonodajo čakali na poziv iz Bruslja, ki ga je predsednica Evropske komisije članicam poslala v četrtek.
Novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je države članice v pismu pozvala, naj ji posredujejo imeni kandidata in kandidatke za položaj v njeni prihodnji komisiji. Kot so navedli v Bruslju, je rok za predloge do 30. avgusta.
Današnja seja vlade je bila po besedah podpredsednika vlade Mateja Arčona – sam je zaradi odsotnosti premierja Goloba tudi vodil sejo – zelo kratka, saj je bila na dnevnem redu zgolj ena sama točka: glasovanje o predlogu kandidature Tomaža Vesela za slovenskega člana Evropske komisije.
“Nobenega presenečenja ni bilo, soglasno smo sprejeli kandidaturo Tomaža Vesela za evropskega komisarja. To bomo zdaj poslali tudi v državni zbor pristojnemu odboru, ki bo podal mnenje, a to mnenje ni zavezujoče za vlado. Vlada bo nato kandidaturo poslala v Bruselj predsednici Evropske komisije, ki bo s kandidati opravila razgovore v drugi polovici avgusta, septembra pa bi lahko bila na vrsti že zaslišanja kandidatov. S kandidaturo smo zadovoljni, ker je kandidat zelo kompetenten, verodostojen in ima široko politično podporo,” je dejal Arčon.
Vlada je sicer obravnavo predloga kandidature nekdanjega predsednika računskega sodišča, ki so ga kot kandidata v največji vladni stranki predstavili že na aprilskem strankarskem dogodku pred evropskimi volitvami, začela junija.
Premier Robert Golob je sicer že pred dnevi sporočil, da namerava Slovenija kljub njenemu pozivu vztrajati pri enem kandidatu. Na vprašanje, ali so na seji vlade govorili tudi o tem, da Slovenija ne bo sledila pozivu von der Leyen in ne bo predlagala ženske kandidatke, je Arčon odgovoril, da se o tem niso pogovarjali.
“Morda bi bila lahko enaka dilema, če bi imeli žensko kandidatko, torej, zakaj nimamo še moškega kandidata. Podlaga je v zakonu o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah evropske unije, ki v 11b členu pravi, da gre za stališče države, suverenost države, da predlaga enega kandidata za evropskega komisarja,” je pojasnil podpredsednik vlade.
Tako tudi ne pričakujejo, da bi lahko bila Slovenija deležna kakršnegakoli negodovanja Ursule von der Leyen, ker bo v Bruselj poslano zgolj ime enega kandidata. Arčon je še dodal, da Slovenija ne bo edina država, ki bo v Bruselj posredovala zgolj eno ime.
“Verjamemo, da bo predsednica Evropske komisije potrdila, da je Tomaž Vesel zelo kompetenten kandidat in da bo tudi prihodnji komisar,” je dejal.
O morebitnih željah, kateri resor si v Komisiji želi Slovenija, Arčon ni želel špekulirati, to naj bi bilo znano šele po razgovorih von der Leyen s kandidati. V primeru, da bi bil Tomaž Vesel s strani predsednice Komisije zavrnjen – kar se je v preteklosti že zgodilo – vlada trenutno nima pripravljenega “B plana”, saj verjame, da je Vesel dovolj kompetenten kandidat, da bo na koncu potrjen za evropskega komisarja.
“Vlada je tudi tokrat zamudila priložnost …”
Ker bo vlada v Bruselj poslala zgolj ime enega kandidata in ne bo sledila pozivu von der Leyen, da bi predlagala dva – kandidatko in kandidata, so v Zagovorniški skupini za pravične evropske volitve za ženske in v Ženskem lobiju Slovenije “ogorčeni”.
“Enako je storila že pred petimi leti, a ji slovenska vlada ni ustregla. Tudi tokrat je raje zamudila priložnost, da se pridruži naprednim demokratičnim vladam, ki pravice žensk in enakost spolov, vključno z enakim predstavništvom žensk in moških, razumejo in udejanjajo kot zavezujoče načelo in standard, ki mora biti v središču delovanja vseh institucij odločanja in politik EU,” so zapisali v skupni izjavi za javnost.
Kaj sledi imenovanju?
Pred dokončno potrditvijo mora vlada predlog skladno z zakonom o sodelovanju med DZ in vlado v zadevah EU poslati še v parlament, kjer kandidata čaka predstavitev pred pristojnim odborom za evropske zadeve, ki o njem glasuje in poda mnenje z obrazložitvijo. To mnenje pa za vlado ni zavezujoče.
Sledila bo predstavitev kandidata v Bruslju. Von der Leyen namerava pogovore s komisarskimi kandidati, na podlagi katerih jim bo razdelila področja, začeti že sredi prihodnjega meseca.
Nato bodo predvidoma oktobra potekala zaslišanja in potrjevanje kandidatov na pristojnih odborih Evropskega parlamenta, nova komisija pa bi lahko po potrditvi na plenarnem zasedanju parlamenta mandat nastopila proti koncu leta.
Razgovori o pričakovanjih Slovenije glede resorja v Evropski komisiji so v teku, je danes dejal Vesel. Dodal je, da ima osebne preference glede komisarskega položaja, pri čemer je izpostavil področja proračuna, administracije, širitve in demokratične ureditve EU. Glede svoje kandidature se namreva pogovoriti tudi z opozicijo. Pričakuje, da bodo uspeli najti skupno vizijo pri upravljanju Evrope.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje