Na vladni strani ugotavljajo, da odprava plačnih nesorazmerij v javnem sektorju, ki bi upoštevala vse dosedanje dogovore in izhodišča ter tudi medresorske predloge, ne bi bila javnofinančno vzdržna. Zato so sindikatom predstavili določene ukrepe in razmisleke, da bi rešitev spravili v finančno bolj vzdržne okvire.
Sindikati so danes na pogajanjih pričakovali predstavitev novega vladnega predloga za odpravo plačnih nesorazmerij. A se to ni zgodilo. “Vlada ni naredila domače naloge. (…) Danes nismo dobili nič in smo pravzaprav bolj imeli neke govorniške vaje kot kaj drugega,” je po koncu dejal vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.
Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, je vladna stran, upoštevaje tako odziv sindikatov, kot tudi vse dogovorjene in podpisane sporazume ter izhodišča, pripravila nov predlog odprave plačnih nesorazmerij, “ki pa je javnofinančno zelo težko vzdržen”. Zato so sindikalni strani predstavili določene predloge, razmisleke o možnih dodatnih ukrepih, da bi predlog spravili v bolj sprejemljive javnofinančne okvire.
O tem, koliko bi lahko bila po novih izračunih vredna plačna reforma v javnem sektorju, državna sekretarka ni želela govoriti, glede na to, da tega tudi sindikatom niso predstavili.
Sindikati predlog “kategorično zavrnili”
So pa na vladni strani pripravili predlog ukrepov za povečanje učinkovitosti javnega sektorja, ki so ga sindikati po Štrukljevih besedah “kategorično zavrnili”. Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je pojasnil, da so na sindikalni strani predlagali, da se ta točka umakne z današnjega dnevnega reda in je tudi bila umaknjena, tako da se o tem niti niso posebej pogovarjali.
A tudi sicer ukrepi za večjo učinkovitost po besedah Ramšak Pešec verjetno ne bi zadostovali. Med možnostmi, kako priti do večje javnofinančne vzdržnosti, je omenila tudi raztegnitev uveljavitve reforme na več kot tri leta in morebitno spremembo katerega od izhodišč, ki je bilo doslej s sindikati že dogovorjeno. A kot je poudarila, na vladni strani nobena odločitev še ni bila sprejeta in danes je bil namen zgolj, da se s sindikati o tem opravi razprava.
“Vlada je danes odprla nekatera temeljna vprašanja prenove sistema plač v javnem sektorju, ki so bila med sindikati in vlado že praktično eno leto dogovorjena,” je opozoril Počivavšek. Med njimi je omenil vprašanja, ali bo po novem najnižja plača v javnem sektorju minimalna plača, ali bo razmerje med plačnimi razredi tri odstotke ali morda manj ter ali bo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo ena proti sedem ali morda kaj drugega.
Počivavšek: Ali vlada z reformo sistema plač v javnem sektorju sploh misli resno?
Počivavšek je opozoril, da gre za popolnoma temeljna vprašanja, ki na glavo postavljajo celotna pogajanja v zadnjem letu. V povezavi z naborom ukrepov za povečanje učinkovitosti javnega sektorja pa se mu postavlja vprašanje, ali vlada z reformo sistema plač v javnem sektorju sploh misli resno. “Če ne misli resno, potem mislim, da si bo s tem nakopala izjemno velike težave in velik konflikt s sindikati javnega sektorja,” je poudaril.
Vladno stran so pozvali, da vse svoje razmisleke in predloge oblikuje v nek konsistenten predlog, ki ga bodo lahko obravnavali na pogajanjih. Ko bodo imeli vladni predlog, se bodo do njega lahko opredelili, je dejal Štrukelj. Ugotavlja pa, da “ne izgleda zelo optimistično, da ima vlada nek resen koncept, kako bi plačno reformo zaprla”. Če se bo ta nezmožnost oblikovanja predloga vlekla tudi v prihodnje, bi po njegovih besedah “znalo biti izjemno dramatično čez nekaj mesecev”.
Počivavšek ocenjuje, da gre na vladni strani za zavlačevanje. Boji se, da se bodo konec leta znašli v enaki situaciji kot lani, ko je zmanjkalo časa in je bilo treba hiteti, sklepati neke druge dogovore, a če vlada na to računa, je mnenja, da s tem tokrat ne bo uspela.
Sicer se danes o nadaljevanju krovnih pogajanj o plačni reformi in odpravi plačnih nesorazmerij niso dogovorili, pa tudi stebrna pogajanja po Počivavškovi oceni ob takšnih predpostavkah in takem poteku pogajanj, kot je bil današnji, nimajo smisla. Dokler vlada ne sestavi nekega konsistentnega predloga, ne vidi možnosti oz. vsebine, o kateri bi se v nadaljevanju lahko pogovarjali na kakršni koli ravni.
