Vlada in sindikati javnega sektorja so po skoraj dveh mesecih nadaljevali pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Vladna stran je sindikatom javnega sektorja predlagala delno uskladitev plač z inflacijo v drugi polovici 2024, po trenutnih ocenah za okoli 2,22 odstotka, a sindikati vztrajajo pri 100-odstotni. "Uskladile se bodo pokojnine in socialni transferji, zato bi bilo nepravično in neustrezno, če se ne bi uskladile plače javnih uslužbencev," je prepričan vodja pogajalske skupine Jakob Počivavšek.
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so danes po skoraj dvomesečnem premoru znova sedli za skupno mizo na nadaljevanju pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij.
A je bilo tokrat v ospredju vprašanje vprašanje usklajevanja vrednosti osnovnih plač z inflacijo v prihodnjem letu.
Vladna stran je sindikalni predlagala, da se plače uskladijo v drugi polovici prihodnjega leta, za določitev višine uskladitve bi uporabili formulo, po kateri bi od letne inflacije od decembra do decembra, ki bo znana januarja prihodnje leto, odšteli 1,7 odstotne točke, kolikor v javnem sektorju avtonomno rastejo plače zaradi napredovanj.
Končna višina uskladitve pa bi znašala 60 odstotkov tega zneska, je po pogajanjih pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič, ki trenutno vodi ministrstvo za javno upravo. Spomnil je, da bo po trenutnih napovedih Umarja inflacija 5,4-odstotna, ob takšni inflaciji bi se torej plače zvišale za 2,22 odstotka. Pri tem je dodal, da vlada sicer “dela vse, kar lahko, da inflacijo omeji”, in da upa, da bo inflacija nižja.
Ob tem bi po ministrovih besedah sklenili tudi dogovor, da se začetek izvajanja plačne reforme v javnem sektorju in sočasne odprave plačnih nesorazmerij zamakne za eno leto, saj da je nerealno pričakovati, da bi se uresničili načrti o začetku uveljavitve s 1. januarjem 2024. Prav tako pa po ministrovih navedbah oviro predstavljajo trije ločeni stavkovni sporazumi, za katere bi prav tako zamaknili začetek uveljavitve.
S 1. januarjem namreč stopijo v veljavo sporazumi, ki zdravnikom in zaposlenim v izobraževanju omogočajo, da se ločeno pogajajo o novih uvrstitvah plač oz. o odpravi plačnih nesorazmerij, če se do takrat ne dogovorijo o novi uvrstitvi v plačne razrede znotraj prenove plačnega sistema. Gre za sporazume z zdravniškim sindikatom Fides, s šolskim sindikatom Sviz in visokošolskim sindikatom.
Kot je napovedal minister, se bodo z vsemi tremi omenjenimi sindikati ločeno sestali. Centralna pogajanja o uskladitvi plač z inflacijo bodo po njegovih napovedih nadaljevali v sredo, dogovorili pa so se že tudi za srečanje prihodnji ponedeljek.
Minister Boštjančič je sestanek ocenil za konstruktivnega. “Velika ovira, ki jo vidimo na vladni strani, so različna stališča sindikatov pri odpravi plačnih nesorazmerij. Pričakujejo, da bo posegla vlada in našla kompromisno rešitev. To se mi zdi precej zahtevno, saj se vedno znova prelaga na vlado, naj najde rešitve, celo takrat, ko se sindikati med sabo ne morejo dogovoriti. To je absolutno nesprejemljivo, je še ocenil.
Obe sindikalni pogajalski skupini, v katerih so sicer izrazili zadovoljstvo, da so se pogajanja po premoru vendarle nadaljevala, sta na današnjem srečanju nastopili enotno, in sicer z zahtevo po 100-odstotni uskladitvi z inflacijo. “Kot kaže, je sredstev dovolj, saj je vlada preložila uveljavitev davka na bilančno vsoto bank za eno leto. To kaže, da tako grozno v tej državi ne more biti,” je po sestanku povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimir Štrukelj.
Po besedah Štruklja je bila precej zanimiva debata z vladnimi predstavniki o odpravi plačnih nesorazmerij in oblikovanju novega plačnega sistema, kjer smo “z muko dobili odgovor od vlade, kakšen odnos ima do svojega zadnjega predloga, ki ga je predstavila septembra – in ki je povzročil frontalno zavrnitev obeh pogajalskih skupin”.
Tudi Počivavšek je pozdravil nadaljevanje pogajanj, a ga manj veseli vladni predlog o usklajevanju plačnih razredov z inflacijo. “Delež uskladitve, ki ga predlaga vlada, je daleč od tistega, kar smo pričakovali. To je tudi razlog, da sta obe pogajalski skupini vztrajali pri svojem prvotnem razlogu. Uskladile se bodo pokojnine in socialni transferji, zato bi bilo nepravično in neustrezno, če se ne bi uskladile plače javnih uslužbencev,” je bil jasen vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek.
Pri tem imajo v skupinah nekoliko različno stališče glede začetka usklajevanja plač z inflacijo, saj v eni želijo uskladitev že z januarjem, v drugi pa bi pristali na začetek marca. To stališče naj bi do srede uskladili.
Prav tako imajo v sindikatih različen pogled, kako naj bi odpravljali plačna nesorazmerja. V KSJS nasprotujejo pasovnim dvigom, kot po njihovih navedbah predvideva zadnji vladni predlog iz septembra. V Počivavškovi pogajalski skupini zahtevajo odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah na način, da se uvrstitve delovnih mest v javnem sektorju povišajo za šest plačnih razredov glede na uvrstitve v dogovoru iz leta 2018 in še dodatno tam, kjer se je vlada k temu zavezala v pisnih dogovorih.
Po Štrukljevih besedah teh razlik ne skrivajo, saj so “posledica tudi realno, objektivno različnih položajev, v katerih so sindikati v eni ali drugi pogajalski skupini”. Počivavšek meni, da je na potezi vladna stran, ki bo morala poskusiti oblikovati nov predlog “na način, ki bo sprejemljiv za obe strani”.
