Menu Item
Vlada in del sindikatov javnega sektorja so podpisali dogovor o delni uskladitvi plač. Ostali sindikati lahko to storijo še do konca meseca. Kljub temu je po prvih podatkih za uveljavitev dogovora podpisov na sindikalni strani dovolj.
Predstavniki vlade in del sindikatov javnega sektorja so danes podpisali dogovor o delni uskladitvi plač z inflacijo, ki so ga parafirali že pred božičnimi prazniki.
Ker nekateri sindikati odločitve o podpisu še niso sprejeli, bodo za to imeli možnost dogovor podpisati naknadno, in sicer do konca meseca,
Po dogovoru se bodo plače v javnem sektorju z junijem uskladile v višini 80 odstotkov inflacije v obdobju december 2022–december 2023. Ta je bila po podatkih Statističnega urada RS 4,2 odstotka, kar pomeni, da bo vrednost plačnih razredov plačne lestvice višja za 3,36 odstotka. Regres za letni dopust bo izplačan s februarsko plačo, torej že marca, in ne šele junija.
Poleg dogovora so danes podpisali tudi aneksa h kolektivnima pogodbama za javni sektor in negospodarske dejavnosti, s katerima se bo vsebina dogovora realizirala.
Finančni minister Klemen Boštjančič, ki je vodil pogajanja, ki so pripeljala do danes podpisanega dogovora, je poudaril, da gre za “pomembno etapo” v dogovorih med vlado in sindikati glede prenove plačnega sistema. Težje in še bolj naporno delo pa jih čaka v naslednjih tednih in mesecih.
Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek pa je izrazil zadovoljstvo, da so to zadevo “umaknili z mize” in se lahko posvetijo zahtevnejšim vprašanjem.
Kdaj bodo na krovni ravni nadaljevali pogajanja o reformi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij, sicer še ni dogovorjeno. Pogajanja se bodo po Boštjančičevih besedah napovedih nadaljevala v kratkem, ko bodo dokončno oblikovali pogajalske ekipe. Se je pa, kot je dejal, na vladni strani tudi v zadnjih dneh in tednih veliko dogajalo, da po začetku pogajanj ne bo “preveč prostega teka” in se bodo zelo hitro začeli konkretni pogovori.
Počivavšek je prepričan, da za veliko večino sindikatov velja, da so “v vsakem trenutku pripravljeni na nadaljevanje pogajanj” oziroma si želijo, da bi se ta v kar najkrajšem času nadaljevala. Glede na vse, “kar lahko spremljamo danes v javnem sektorju”, pa je ocenil, da bo dogovor o odpravi plačnih nesorazmerij, kot tudi dogovor o celoviti plačni reformi treba doseči v kar najkrajšem možnem času.
Minister za javno upravo Franc Props je soglašal, da jih v prihodnjih mesecih čaka intenzivno delo. Z dogovorom o delni uskladitvi plač z inflacijo pa po njegovih besedah vladna stran kaže, “da razume, da je zadovoljen zaposleni v javni upravi največja dodana vrednost tudi za celoten servis, ki ga javna uprava in država nudita državljanom”. Konstruktivne pogovore pa pričakuje tudi v prihodnje.
Z dogovorom se strinja okoli polovica sindikatov
Po podatkih ministrstva za javno upravo je sicer dogovor danes podpisalo 23 od 46 sindikatov. Aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor je podpisalo 23 od 45 sindikatov, aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor pa 22 od 45 sindikatov. Kvorum za veljavnost je določen le pri aneksu h kolektivni pogodbi za javni sektor.
Čeprav pogoj, da ga mora podpisati večina sindikatov, trenutno še ni izpolnjen, pa je pričakovati, da bo. Na ministrstvu so pojasnili, da je eden od sindikatov podpis napovedal za četrtek. Nekateri sindikati naj bi o pristopu k podpisu še odločali, denimo Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), nekateri pa dogovora ne nameravajo podpisati.
Tako so iz Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije že sporočili, da članstvo v prvi vrsti ne pristaja na v dogovoru zapisan zamik odprave nesorazmerij v osnovnih plačah iz že dogovorjenega 1. januarja 2024 na kasnejši datum. Zato se niso pripravljeni zavezati, da do 13. septembra 2024 ne bodo sprožili stavkovnih aktivnosti v zvezi z vsebino predlaganega dogovora. “Sploh ob dejstvu, da vse do danes, kljub več obljubam, nismo deležni niti poštenega predloga odprave plačnih nesorazmerjih,” so dodali.
Props in Boštjančič tudi o sodniških plačah
Ministra Props in Boštjančič sta v okviru izjave po podpisu odgovarjala tudi na vprašanje o zahtevah sodnikov. Boštjančič je ponovil, da je možen samo celovit dogovor ter da se vseh nesorazmerij ne da odpraviti “čez noč, niti ne v enem mesecu”. Osebno se strinja, da so dohodki sodne veje oblasti prenizki, po drugi strani pa verjame, da se tega vprašanja “ne rešuje na način, kot so se ga lotili”. A vsak se pač odloča po svoje in ima svojo taktiko.
Zagotovil je, da se je vlada glede tega konsolidirala, pri čemer ne izključuje, da bo “kakšen moj kolega v vladi še zmeraj izletel s kakšnim stališčem, všečnim posameznim skupinam”, a zagotavlja, da bo vlada pri pogajanjih tudi v naprej enotna.
Minister Props pa je na novinarsko vprašanje o predlogu, da bi se morda ministri in poslanci odrekli 30 odstotkom svoje plače in skupaj s sodniki nato počakali na ureditev plač, dejal, da če bo s tem rešen problem znotraj javnega sektorja, sam osebno s tem nima težav.
Sindikati, ki so dogovor podpisali, se s tem obenem strinjajo, da do 13. septembra ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti v zvezi z vsebino dogovora. A ta zaveza ne bo veljala, če vlada za katero od skupin javnih uslužbencev ali funkcionarjev določi ali se dogovori za odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah z učinkovanjem pred 13. septembrom.
Z dogovorom pa so med drugim določili, da se začetek izvajanja prenove plačnega sistema in odprave nesorazmerij premakne s 1. januarja 2024 na datum, ki bo skupaj z dinamiko dogovorjen v okviru usklajevanja novega plačnega zakona oz. pogajanj o odpravi nesorazmerij.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!