Vlada in sindikati javnega sektorja so danes parafirali dogovor: plače v javnem sektorju se bodo z junijem uskladile v višini 80 odstotkov lanske inflacije. Prav tako so se dogovorili, da bodo zaposleni v javnem sektorju prihodnje leto dobili regres skupaj s februarsko plačo.
Vlada in sindikati javnega sektorja so dosegli dogovor o uskladitvi plač z inflacijo v prihodnjem letu. Z junijem se bodo plače uskladile v višini 80 odstotkov lanske inflacije. To bodo ugotavljali glede na inflacijo v decembru 2022 in decembru 2023, ki bo znana po novem letu.
Prav tako so se dogovorili tudi za premik izplačila regresa za letni dopust na zgodnejši datum. Tako bodo zaposleni v javnem sektorju prihodnje leto dobili regres skupaj s februarsko plačo (ta je izplačana v marcu), in ne šele junija, kot je to običajno. Sindikati in vlada pa so dorekli tudi nekatere tehnične podrobnosti glede pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij.
Minister Props: Država prevzela finančno breme čez 140 milijonov evrov
Dogovor sta na vladni strani parafirala minister za finance Klemen Boštjančič in minister za javno upravo Franc Props, na sindikalni strani pa vodji pogajalskih skupin Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj. Danes parafiran dogovor mora sicer potrditi še vlada, prav tako bodo o pristopu k njegovemu podpisu odločali organi sindikatov.
Tako na vladni kot na sindikalni strani so izrazili zadovoljstvo, da so uspeli priti do dogovora, piše STA. Ocenjujejo ga tudi kot dobro popotnico za zahtevnejša pogajanja, ki so pred njimi. Po novem letu jih namreč čaka nadaljevanje pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij in reformi plačnega sistema.
Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča sta dva ključna dela dogovora. Prvi je uskladitev vrednosti plačnih razredov v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, ki se bo izvedla 1. junija 2024. Drugi del dogovora pa je izplačilo regresa za letni dopust s februarsko plačo, torej marca. Kot je dejal minister za javno upravo Franc Props, je z dogovorom država prevzela finančno breme v višini nekaj čez 140 milijonov evrov.
Boštjančič je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da ocena finančnih posledic izhaja iz jesenske napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) o 5,4-odstotni inflaciji. Posledice so ocenjene v višini 160 milijonov evrov oz. 140 milijonov, ker bo izplačilo za december že v letu 2025. A natančno bodo posledice dogovora lahko izračunali, ko bo znana dejanska višina inflacije, kar bo čez približno deset dni.
Boštjančič, ki je v zadnjih dveh tednih vodil pogajanja o uskladitvi plač z inflacijo, jih je ocenil kot naporna, a po drugi strani tudi kot zelo konstruktivna in kot dobro osnovo, da po novem letu nadaljujejo pogajanja tako na krovni ravni kot v okviru plačnih stebrov, ki so bila po njegovih besedah v zadnjih dveh mesecih “na nižjih obratih, kot bi si želeli”.
Vlada se je na današnji seji sicer seznanila z dogovorom. Boštjančič je pojasnil, da ga predvsem zaradi dela dogovora, ki določa predčasno izplačilo regresa, še ni potrdila. Ker se dinamika izplačila regresa ureja v kolektivnih pogodbah, je namreč treba sočasno potrditi tudi spremembe kolektivnih pogodb. To je “izključni razlog,” je poudaril minister, ki verjame, da je na vladi velik konsenz glede tega, da gre pri dogovoru za korak v pravo smer. Dogovor bodo tako potrjevali v paketu z aneksi h kolektivnim pogodbam. “Verjamem, da bo to v prvih dneh po novem letu,” je dodal minister.
Štrukelj: Da smo zadovoljni, je pretiran izraz
“Da smo zadovoljni, je pretiran izraz. Glede na to, da smo začeli z zakonsko prepovedjo pogajanj za uskladitev z inflacijo v prihodnjem letu, je izplen na nek način sprejemljiv,” je za N1 pojasnil glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Na vprašanje, ali bi se lahko pri dokončnem sprejetju dogovora še kaj zapletlo, pa je odgovoril, da bi se to lahko zgodilo, če v prvi polovici prihodnjega leta ne bi zbrali dovolj podpisov sindikatov pod dogovor. “Na ravni pogajalske skupine smo z dogovorom soglašali vsi, razen dveh izjem. Vendar se pogosto zgodi, da organi sindikatov dogovor zavrnejo,” je pojasnil.
Počivavšek pa je izpostavil, da je danes parafirani dogovor zgolj prvi korak k nadaljevanju zahtevnejših pogajanj. “Čaka nas odprava plačnih nesorazmerij, čaka nas prenova plačnega sistema, v tem kontekstu sindikati zagotovo najbolj nestrpno pričakujemo novo plačno lestvico,” je izpostavil. Pri tem je spomnil, da je eden ključnih ciljev novega plačnega sistema, da v javnem sektorju nobena osnovna plača ne bo več nižja od minimalne.
Počivavšek upa, da se bodo pogajanja “vodila z bistveno manj prekinitvami in z bistveno jasno smerjo, ki bo na koncu tudi pripeljala do dogovora”. Opozoril je, da časa za dogovor ne bo zelo veliko, tudi glede na to, da je v načrtu za okrevanje in odpornost kot rok za zaključek teh pogajanj določen konec junija 2024.
Boštjančič danes o datumih ni želel govoriti. Da do dogovora pride, sta potrebni dve strani, je poudaril. “Kar se vladne strani tiče, lahko samo obljubim, da bomo po novem letu maksimalno intenzivirali dogovore in da seveda v te pogovore ne gremo s figo v žepu,” je dodal.
Sodniki: Parafiranje sporazuma zneska na našem bančnem računu ne poveča
In kaj današnje parafiranje dogovora pomeni za stavkovne aktivnosti in kolektivno tožbo zoper državo, kar v imenu okoli 600 sodnikov z začetkom novega leta napoveduje Slovensko sodniško društvo? Po besedah podpredsednika sodniškega društva Andreja Ekarta sodniki z aktivnostmi nadaljujejo.
“Parafiranje sporazuma zneska na našem bančnem računu ne poveča. Vlada in državni zbor sta dolžna uresničiti ustavno odločbo. To pomeni, da morata sprejeti ustrezen zakon, ki mora biti do 3. januarja uveljavljen, in da pri plači za mesec januar sodniki na svoj bančni račun tudi dobimo ustrezen znesek,” je za N1 povedal Ekart.
Stališča so vlada in sindikati precej zbližali že prejšnji teden, neusklajen je ostal le še odstotek dogovora. Ob tem ostaja še vprašanje ločenih stavkovnih sporazumov, ki so bili sklenjeni s sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides, Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) in visokošolskim sindikatom. Sporazumi namreč določajo, da nove uvrstitve v plačne razrede začnejo veljati z letom 2024. Če do takrat plač ne bodo dogovorili znotraj plačnih stebrov, pa sporazumi omenjenim sindikatom omogočajo ločena pogajanja. Vladna stran bi želela veljavnost teh dogovorov zamakniti. Fides pa je zaradi neizpolnitve zavez iz sklenjenih sporazumov že napovedal stavko.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje