Vlada potrdila novelo zakona o tujcih, ki zaostruje pogoje združevanja z družino

Predlog novele spreminja ureditev pri združitvi družine državljanov tretjih držav. Namesto enoletnega namreč uvaja triletno obdobje zakonitega prebivanja tujca v Sloveniji, po katerem lahko uveljavlja pravico do združitve družine, so po seji vlade prek vladnega urada za komuniciranje sporočili z ministrstva za notranje zadeve in javno upravo.

Pogoj triletnega zakonitega prebivanja za priznanje pravice do združitve družine se uvaja tudi za osebe s priznano subsidiarno zaščito v Sloveniji, razen v primeru mladoletnikov brez spremstva.

Višina sredstev za preživljanje se bistveno zvišuje

Višina splošnega pogoja zadostnih sredstev za preživljanje za izdajo dovoljenja za prebivanje državljanu tretje države in potrdila o prijavi prebivanja državljanu EU se medtem z osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki od 1. aprila letos znaša 507,43 evra, zvišuje na dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej 1.014,86 evra.

V vladnem gradivu se je sicer pred tem pojavil nekoliko milejši dvig, namreč na 1,4-kratnik tega dohodka, ki znaša 710,40 evra.

Predlog novele ob tem zvišuje višino zadostnih sredstev za združitev družinskih članov. "Ta sredstva se še vedno določi v skladu z merili (ponderji) za določitev višine minimalnega dohodka, kot jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke. Kot vrednost osnovnega merila (ponderja) 1 pa se ne upošteva več višina osnovnega zneska minimalnega dohodka, temveč dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka," so zapisali na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo.

Viša se tudi zahtevana raven slovenskega jezika

Med odmevnejšimi predlaganimi spremembami je še zvišanje zahtevne ravni znanja slovenskega jezika. Za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine bo po predlogu potrebna osnovna raven A2, ne več preživetvena, za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje pa sporazumevalna raven B1, ne več raven A2.

Poleg tega programi učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe za tujce, ki niso državljani EU, ne bi bili več brezplačni in bi se sofinancirali le še v višini 60 odstotkov cene. "S tem se pričakuje povečanje odgovornosti tujca do redne udeležbe v programu," so predlog utemeljili na ministrstvu.

Prav tako se ukinja možnost brezplačnega enkratnega opravljanja preizkusov znanja iz slovenskega jezika in financiranje teh preizkusov iz državnega proračuna. "Sredstva, ki so bila do zdaj namenjena za ta namen, se bodo preusmerila v zagotavljanje programov učenja slovenskega jezika," so pojasnili pristojni.

Pri jezikovnih spremembah so sicer predvideni zamiki. Tako je določen 12-mesečni zamik uporabe določb, ki se nanašajo na zvišanje ravni znanja slovenščine, poleg tega se bo vsem, ki že imajo izdano potrdilo o udeležbi v brezplačnih programih učenja slovenskega jezika in preizkusa znanja, omogočilo dovolj časa za njihovo koriščenje, namreč 12 mesecev od uveljavitve zakona.

Predlog novele prinaša še nekaj drugih sprememb. Med drugim spreminja institut odločanja o zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih, in sicer tako, da ta institut prenaša v zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, pristojnost za njegovo izvajanje pa z upravnih enot na Zavod RS za zaposlovanje. "S tem se bo postopke pospešilo in razbremenilo delo upravnih enot," verjamejo na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo.

S predlagano novelo želijo urediti še izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za osebe, ki jim je skladno z zakonom o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja izdana pravnomočna odločba o priznanju statusa repatriirane osebe oziroma pravica do repatriacije.

Predlagane novosti so že v času javne obravnave močno razburile sindikate in nevladnike, ki v njih vidijo poskus izgona delavskih družin in onemogočenje integracije tujih delavcev, zaskrbljenost pa je izrazil tudi del gospodarstva, ki se boji, da bo Slovenija na ta način manj privlačna za tuje delavce.