Vlada pred razpisom referenduma s podporo uveljavitvi interventnega zakona

DZ bo zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu v petek obravnaval na izredni seji. Predlagani datum referendumskega odločanja je 6. december, roki za opravila, potrebna za izvedbo referenduma, pa bi stekli 30. oktobra.

Vlada glede predloga odloka nima pripomb in spoštuje pravico volivcev, da o zakonu odločijo neposredno. Obenem pa je vlada v mnenju zapisala, da uveljavitev zakona podpira, saj da vsebuje koristne rešitve za dolgoročni razvoj države, so na ministrstvu za finance zapisali po dopisni seji.

Vlada namreč ocenjuje, da je treba zakon presojati po njegovih ciljih in učinkih na prebivalstvo, gospodarstvo in dolgoročni razvoj države. Pri tem so nanizali, da ukrepi v zakonu zmanjšujejo davčna in prispevna bremena, znižujejo obdavčitev osnovnih živil in določenih energentov, izboljšujejo položaj upokojencev, družin, mladih, samozaposlenih in kmetov, povečujejo dostopnost zdravstvenih storitev ter spodbujajo delo, podjetništvo in investicije.

"Zakon tako odgovarja na ključne izzive, s katerimi se soočajo ljudje in gospodarstvo, kot so visoki življenjski stroški, visoka obremenitev dela, dolge čakalne dobe v zdravstvu, nizka delovna aktivnost starejših in upad konkurenčnosti," je prepričana vlada.

Kot temeljne cilje zakona v vladi vidijo povečanje razpoložljivega dohodka gospodinjstev in produktivnosti gospodarstva, izboljšanje pogojev za delo in investiranje ter okrepitev mednarodne konkurenčnosti Slovenije. Ministrski zbor pri tem poudarja, da je treba zakon presojati celovito, ob upoštevanju vseh njegovih neposrednih in posrednih učinkov.

Interventni zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS.

Sindikati so nato vložili pobudo za referendum o zakonu, podprto z več kot 47.000 podpisi, a je DZ sprejel sklep o njegovi nedopustnosti zaradi določb davčne narave. Sindikati so odgovorili z zahtevo za presojo ustavnosti sklepa, ustavno sodišče pa ga je razveljavilo.

Nato so v sindikatih zbrali več kot potrebnih 40.000 overjenih podpisov in minuli petek v parlament vložili zahtevo za odločanje o zakonu na referendumu. Vztrajajo namreč, da gre v resnici za zakon za razkroj Slovenije, ki bi ogrozil javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in druge javne storitve.