Menu Item
Vladna stran je s sindikati javnega sektorja le začela razpravljati o ključnih izzivih na področju plačnega sistema. Sestanek naj bi bil sicer odprt za javnost, vendar so predstavniki sindikatov temu nasprotovali, saj naj o tem pred samim sestankom ne bi bili obveščeni, zato ga je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik zaprla za javnost. Vladna stran je sindikatom predstavila analizo in podatke na področju plačnega sistema, dogovorili pa so se tudi o časovnici dela v prihodnjih mesecih.
Vladna stran je danes na sestanek povabila predstavnike sindikatov javnega sektorja. Predstavila jim je stanje in ključne izzive na področju plačnega sistema v javnem sektorju. S sindikati so se dogovorili tudi o nadaljnjih aktivnostih in dinamiki usklajevanja sprememb plačnega sistema in odpravi nesorazmerij.
A se je že takoj ob začetku sestanka zapletlo, saj sindikalna stran ni bila obveščena, da bo sestanek oziroma seja odprta za javnost. Vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik opozoril, da sindikati o tem, da bo seja odprta za javnost, niso bili obveščeni. Počivavšek je še dodal, da za vodenje sej pogajalske komisije obstaja poslovnik, ki v 12. členu določa, da so seje zaprte za javnost.
Ker na sindikalni strani ni bilo soglasja o tem, da nadaljevanje seje poteka javno, je ministrica Ajanović Hovnik sejo zaprla. Ob tem je dodala, da bo vladna stran v tem tednu sklicala novinarsko konferenco, kjer bodo predstavili današnja stališča. Prav tako bodo vsa gradiva in analize, ki so jih opravili, objavljeni na spletni strani ministrstva za javno upravo. “Potem vlada lahko izhaja iz tega, da na sindikalni strani ni resnega interesa, da se celotni slovenski javnosti predstavi, kakšno je realno stanje na področju plač v javnem sektorju,” je dejala in požela val neodobravanja s sindikalne strani.
Z informacijo glede števila zaposlenih in plač v javnem sektorju v zadnjih štirih letih ter ključnimi izzivi plačnega sistema v javnem sektorju se je vlada seznanila minuli teden. Vladni pogajalski skupini pa je naložila, naj s tem še ta mesec seznani reprezentativne sindikate javnega sektorja.
Prav tako je pooblastila vladno pogajalsko skupino, da se z reprezentativnimi sindikati dogovori o časovni dinamiki usklajevanja posameznih faz prenove plačnega sistema in odprave nesorazmerij v osnovnih plačah do 30. junija.
To namreč predvideva oktobra lani sklenjen dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023. A v sindikatih opozarjajo, da bi se pogajanja v skladu z dogovorom morala začeti že pred dvema mesecema. Od vladne strani pa pričakujejo, da jim bo predstavila izhodišča za plačno reformo.
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je predstavitev izhodišč sindikatom napovedala po potrditvi na vladi, a se je to očitno še nekoliko odmaknilo, saj vrh koalicije na srečanju minuli teden vprašanja plačne reforme še ni odprl. Ob tem pa vse več skupin javnega sektorja zahteva zvišanje plač in napoveduje zaostrovanje sindikalnih aktivnosti. Vladi očitajo, da problematiko plač rešuje le pri nekaterih poklicnih skupinah, ki so deležne privilegirane obravnave, medtem ko za ostale vztraja, da bo nesorazmerja odpravljala v okviru prenove plačnega sistema.
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj je po sestanku dejal, da je dobro, da je vladna stran predstavila analize in podatke. “Bilo je predstavljenih kar nekaj elementov, ki kažejo na nedelovanje tega plačnega sistema in na številne obvode in anomalije. Tako kot je plačni sistem urejen zdaj, ne more več delovati naprej, to je po tej predstavitvi postalo jasno,” je dejal Štrukelj.
V imenu Konfederacije sindikatov javnega sektorja je vladni strani predstavil dve ključni predpostavki za nov plačni sistem: da se nov plačni sistem vpelje v soglasju z večino zaposlenih v javnem sektorju, saj je to standard v demokratičnih državah, in da novi plačni sistem temelji na kolektivnih pogodbah in ne na kakšnem drugem orodju, ki bi enostransko omogočalo oblikovanje plač delodajalcem oziroma financerjem.
“Odpraviti se mora kompresija v spodnjem delu plačne lestvice, torej da se zaposleni v skupini J in drugi izvlečejo iz minimalne plače. Pomembno je tudi, da mora biti plačni sistem toliko spodbuden, da omeji odhajanje najboljših in najkakovostnejših strokovnjakov iz javnega sektorja, saj ta več ne bo konkurenčen. Sledil bo namreč padec kakovosti javnih storitev, povečali pa se bodo tudi apetiti tistih, ki želijo vse privatizirati,” je še poudaril Štrukelj.
“Namen današnjega sestanka je bila predstavitev obstoječega plačnega sistema in njegovega delovanja. Dogovorili pa smo se tudi, kako bomo postopali naprej,” je dejal državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Urban Kodrič. Ob tem je dodal, da je analiza stanja plačnega sistema pokazala, da v njem obstajajo velika nesorazmerja in da je v sistemu nujna prenova.
“Ne glede na to, kako bo nov plačni sistem urejen, bo v vsakem primeru zadržal določene sestavine enotnosti. Predlog plačnih stebrov je zgolj predlog, plačni sistem bomo urejali skupaj s socialnimi partnerji,” je še dodal.
Da je bila vladna analiza relativno korektno izvedena, pa je povedal vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek. Dodal je, da so sindikati že med samo predstavitvijo analize opozorili na nekatere pomanjkljivosti in podatke, ki jih je še treba pridobiti. “Zlasti zato, ker analiza ne daje odgovora na vprašanje, zakaj so gibanja plač po določenih dejavnostih drugačna. Pričakujemo, da bomo predstavljeno analizo dobili in da bomo dodali zraven tudi naše pripombe, saj bomo le tako imeli enotno izhodišče za nadaljnja pogajanja,” je dejal Počivavšek.
Sindikati so tudi ponovili pričakovanja glede časovnice sprememb, da morajo – skladno z oktobrskim dogovorom z vladno stranjo – pogajanja o prenovi plačnega sistema, o odpravi nesorazmerij in o odpravi uravnilovke potekati hkrati.
“Pričakujemo, da se bo to začelo nemudoma, ko bo koalicija na vrhu potrdila izhodišča za prenovo plačnega sistema,” je še dodal Počivavšek.
Njihove nadaljnje aktivnosti pa bodo odvisne od tega, kaj bo glede tega predlagala vlada. Po Počivavškovi oceni pa je vlada naredila enako napako, kot vse predhodne, in sicer sklenila dogovore s posameznimi skupinami in s tem “zavalila neko snežno kepo”, za katero verjame, da jo bo zelo težko ustaviti.
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) so tako po poročanju časnika Večer za sredo napovedali protest sindikalnih zaupnikov pred vlado. Sindikat zahteva nadaljevanje pogajanj in vladni protipredlog za dvig plač učiteljev.
Kot izhaja iz dosedanjih izjav ministrice, bi oblikovali posamezne plačne stebre ob skupnih temeljih, novo plačno lestvico bi vezali na povprečno plačo v zasebnem sektorju, med minimalno in maksimalno plačo pa bi vzpostavili razmerje ena proti sedem.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje