Medtem ko se pogajanja med vlado in Zdravniškim sindikatom Fides vlečejo že dalj časa, so v zadnjih tednih svoje zahteve navedli tudi drugi sindikati. Višje plače so že lani zahtevali vozniki avtobusov, po desetletju opozarjanj so glas povzdignili sodniki, v januarju je bil napovedan in nato odpovedan shod pomočnic vzgojiteljic, v tem tednu je s stavko začel rožljati tudi sindikat ministrstva za obrambo, ki premierja poziva na sestanek. Oglasili so se poklicni gasilci, na "klientelistično in diskriminatorno" reševanje problematike plač pa opozarjajo še policisti. Sindikati so lani pritisnili tudi na delodajalce v zasebnem sektorju.
Vlada Roberta Goloba se sooča z grožnjo stavkovnega vala. Napredki na nekaterih pogajanjih in posluh vlade do civilne družbe so, kot kaže, opogumili in obenem zbodli tudi ostale sindikate. Policijski sindikat Slovenije denimo navaja, da se problematika na področju plač in kadrovskih zadev, rešuje le v določenih “cehovskih poklicih”. Tako se zdaj zdi, da so predstavniki pristojnih ministrstev stalno za pogajalskimi mizami, medtem ko se sogovorniki menjavajo en za drugim.
Polne roke dela in zmanjšanje pritiska
V javnosti najbolj odmevajo zaostreni odnosi med vlado in Zdravniškim sindikatom Fides. Ta je odpovedal stavko, ki je bila napovedana za prejšnjo sredo, kot razlog za to, pa so pri Fidesu navedli uspešen poskus mediacije, na kateri so z vlado parafirali dogovor, ki ga je odobril in podpisal tudi glavni stavkovni odbor zdravniškega sindikata. Vlada je zdravnikom obljubila ločen plačni steber, medtem pa se je Fides odpovedal zahtevi po treh dodatnih plačnih razredih za najbolje plačane zdravnike.
Kot je povedal vodja Fidesove pogajalske skupine Gregor Zemljič, so stavko stavko odpovedali, ker je na obeh straneh prevladal razum, zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan pa glede dogovora s Fidesom pravi, da je prevladala zdrava pamet. Na razmere v zdravstvu sicer ne opozarjajo le zaposleni, na ulice so minuli torek prišli tudi pacienti.
Na plačna nesorazmerja že desetletja opozarjajo sodniki, ki so letos vladi sporočili, da imajo dovolj praznih obljub. Sodniki naj bi v povprečju prejemali osem razredov nižje plače kot ostali funkcionarji, pretekle vlade pa njihovim zahtevam doslej niso ugodile. Premier Golob je sodnike pomiril v tem tednu, ko je na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva napovedal, bodo pravosodni funkcionarji že januarja prejeli dodatek v nominalni višini 600 evrov. Golob hkrati napoveduje še reformo plačnega sistema s posebnim plačnim stebrom za sodstvo oziroma pravosodje.
Na to temo se je odzvala še ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki da razume prizadevanja sodnikov, tožilcev in drugih pravosodnih funkcionarjev za odpravo plačnih nesorazmerij tako v funkcionarskem sistemu kot v odnosu do javnih uslužbencev v pravosodnem sistemu. Ministrica je v odgovoru na poslansko vprašanje Urške Klakočar Zupančič, ki jo je zanimala časovnica odpravljanja nesorazmerij pri vrednotenju sodniških mest, odgovorila, da vlada z omenjenim začasnim ukrepom uresničuje eno od koalicijskih prednostnih nalog, ob tem pa izkazuje resnost, da se po dolgih letih uredijo plačne anomalije v sodnem sistemu in na ta način materialna neodvisnost sodnikov.
Vladi je v tem tednu uspelo omiliti pritisk tudi na področju vzgoje. Za soboto so namreč shod napovedale pomočnice vzgojiteljic, vendar je bil ta nato odpovedan, ob čemer vladna stran pravi, da gre za pomemben napredek. V ponedeljek so se na pogajanjih o delu stavkovnih zahtev Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) dogovorili o dvigu plač pomočnic vzgojiteljic za štiri plačne razrede.
Po majhnih zmagah se odpirajo nove fronte
Kljub nekaterim uspešnim pogajanjem pa se za vlado že kažejo novi sindikalni izzivi. Če do sredine januarja stališč o plačah ne bodo zbližali sindikat delavcev prometa in zvez, delodajalci in ministrstvo za infrastrukturo, je stopnjevanje stavkovnih dejavnosti napovedano tudi na tem področju. Za zdaj smo neuradno izvedeli, da je ministrstvo prisluhnilo sindikatom, ti pa imajo dogovorjene sestanke tudi z delodajalci.
Na plačna nesorazmerja opozarja tudi Sindikat ministrstva za obrambo in Sindikat vojakov Slovenije. Sindikat ministrstva je k skupnemu sestanku pozval predsednika vlade, če potrditve sestanka ne bo do 20. januarja, sledi zaostrovanje sindikalnih aktivnosti in izvedba stavke.
Svoje zahteve so vladi predstavili še slovenski poklicni gasilci. Ti so sporočili, da odločajo o oblikah in terminih sindikalnih dejavnosti ter da niso spregledali dodatka, ki so ga deležni sodniki. V sindikatu poklicnega gasilstva zahtevajo, da se poklicnim gasilcem plače dvignejo za osem plačnih razredov. Dogovor z vladno stranjo pričakujejo najpozneje do 27. januarja, sicer bodo prisiljeni stopnjevati sindikalne aktivnosti. Za 16. februarja napovedujejo protestni shod pred vlado.
Dosedanji dogovori so podobno kot gasilce zbodli tudi policiste. Policijski sindikat Slovenije, ki ga vodi Rok Cvetko, spominja na Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023, za katerega pravi, da vlada obveznosti izvaja “klientelistično in diskriminatorno, saj problematiko na področju plač in kadrovskih zadev rešuje le v določenih “cehovskih poklicih”, ki imajo zaradi možnosti političnega delovanja in neposrednega političnega vpliva svoje predstavnike tako v vladi kot na drugih ravneh oblikovanja odločitev.”
Policijski sindikat vladi očita, da se je na podlagi preteklih zavez in v skladu z dogovorom lotila zgolj reševanja problematike v zdravstvu, socialnem varstvu in šolstvu ter nazadnje še razširila na pravosodje, medtem ko je to isto problematiko v policiji povsem spregledala oz. ignorirala, čeprav jo k temu zavezuje isti dogovor.
“Ne le, da je policistom pravica do kakršnega koli političnega delovanja z ustavo in zakonom prepovedana – še več, ta (in še mnoge druge) ob dejstvu, da policisti prav zato toliko težje uveljavimo svoje interese, ni bila nikoli ovrednotena. Najlažje je namreč nalagati nove in nove obveznosti, uvajati nove in nove prepovedi in omejitve, pri plačilu pa vse to preprosto spregledati,” je zapisal sindikat in obenem pozval k dvigu osnovnih plač vseh zaposlenih v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve.
Na vlado, ministrstvo za notranje zadeve in policijo je zaradi dviga plač nekaterim plačnim skupinam, svoje zahteve za pravično vrednotenje vseh zaposlenih v Policiji, Inšpektoratu za notranje zadeve in ministrstvu za notranje zadeve naslovil tudi drug policijski sindikat, in sicer Sindikat policistov Slovenije. “Pri tem poudarjamo, da dvigom plačnih razredov in višjim plačam ostalim poklicnim skupinam ne nasprotujemo, vseeno pa opozarjamo, da dvig osnovnega plačnega razreda pomočnika vzgojitelja ne izhaja iz nobenega preteklega dogovora, prav tako ne dvig plač pravosodnim funkcionarjem in so zato v primerjavi z zaposlenimi v policiji postavljeni v ugodnejši položaj,” so pojasnili.
Vre tudi med kulturniki
Oglasila sta se tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SK KO Sviz) in Glosa – Sindikat kulture in narave Slovenije. Sindikata opozarjata na zaostajanje plač zaposlenih v kulturnem sektorju ter posledično vse večje pomanjkanje kadra v javnih kulturnih zavodih. Po njihovih besedah se slednje kaže v močno oteženem delovanju zavodov, kar skušajo vodstva zavodov reševati na različne načine. Razmere se rešuje zlasti s stalno prekomerno obremenitvijo obstoječega kadra, navaja članstvo sindikata.
Oba sindikata sta od aktualnega ministrstva pričakovala, da bo “ponovno postalo zaščitnik in zaveznik kulture, sogovornik vseh akterjev na področju kulture”, vendar so njihove izkušnje drugačne. Kot zatrjujeta sindikata, se ministrica za kulturo Asta Vrečko na posredovane dogovorjene predloge sprememb in posamezne pozive ne odziva. “Njena molk in pasivnost v obdobju številnih pobud in intenzivnih prizadevanj za odpravo plačnih nesorazmerjih med poklici oziroma zaposlenimi v javnem sektorju Svizu in Glosi predstavljata razlog za veliko zaskrbljenost, posledice (ne)ravnanj aktualnega vodstva ministrstva za kulturo pa bodo le še znova in dodatno prizadele kulturne delavke in delavcem,” razlagata sindikata.
Oglasil se je tudi sindikat delavcev prometa in zvez, ki je poslovodstvu Pošte Slovenije poslal zahtevo za začetek pogajanj za redno uskladitev plač skladno s kolektivno pogodbo in za izredno uskladitev plač. Kot so navedli v zahtevi, bi s tem rešili problematiko zdrsa zaposlenih pod minimalno plačo. Sindikat je namreč ob včerajšnjem dvigu minimalne plače opozoril, da število zaposlenih, ki prejema dodatek do minimalne plače, kljub izredni januarski uskladitvi plač za dva odstotka krepko presega število 300. “Še več, ugotavljamo, da bo število zaposlenih, ki bodo tik nad minimalno plačo, precejšnje,” so zapisali. Tudi oni v primeru neuspešnega pogajanja napovedujejo zaostritev socialnega dialoga.
Stavke v podjetjih in zasebnem sektorju
Stavke so že lani potekale v zasebnem sektorju. Tako se je oktobra okoli sto zaposlenih v trgovskem podjetju Tuš zbralo na protestnem shodu v Celju, kjer so zahtevali dvig osnovne plače za prodajalke in skladiščnike, ki ne sme biti nižja od zakonsko določene minimalne plače. Stavka je bila nato napovedana še za konec decembra, vendar sta vodstvo Engrotuša in predstavniki Sindikata Tuš so sklenili dogovor o višini plač. Dogovorili so se o najnižji osnovni plači za delovno mesto prodajalec, ki bo v četrtem tarifnem razredu znašala 1.060 evrov bruto, in drugih ugodnostih, ki so bile del zahtev sindikata.
Stavke se je lani izognilo tudi Gorenje, kjer je poslovodstvo Hisense Europe in sindikat Skei po intenzivnih pogovorih dosegla sporazum. Dogovorili so se o 1400 evrov regresa za letos ter o višini sredstev za koeficient osebnega prispevka zaposlenega. Vodstvo in sindikat sta dosegla tudi dogovor o prenovi podjetniške kolektivne pogodbe, ki bo s 1. januarjem 2023 vodila v zvišanje osnovnih plač. V Hisense Europe, pod okrilje katerega sodi Gorenje, bodo v uresničevanje dogovora, ki je temelj za nadaljevanje socialnega dialoga v 2023, vložili skoraj 13 milijonov evrov letno.
Stavka se je nekaj dni pred koncem leta in tik pred napovedano zaostritvijo zaključila tudi v novogoriškem Hitu. Temelj dogovora med Sindikatom igralniških delavcev Slovenije (SIDS) v Hitu in vodstvom družbe predstavlja implementacija najnižje osnovne plače iz nove kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije. Pogajalski strani sta uskladili tudi višino dodatkov za delo ob vikendih ter poenotili razmerja glede pogodb o zaposlitvi s krajšim delovnim časom.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje