Čeprav so volilci minulo nedeljo nedvoumno izglasovali nezaupnico trenutni vladi, se njeno delo še ne bo zaključilo prav kmalu. Do konstitutivne seje državnega zbora, ki bo predvidoma 13. maja, bo vlada Janeza Janše ohranila polna pooblastila, od takrat pa bo opravljala tekoče posle. Kako dolgo bo to obdobje, je odvisno od tega, kako hitro bo najverjetnejšemu novemu mandatarju Robertu Golobu uspelo sestaviti vlado. V preteklosti je to najhitreje uspelo Lojzetu Peterletu, ki je leta 1990 potreboval "magičnih" 34 dni.
Robert Golob je po nedeljskih volitvah poudaril, da želi vlado sestaviti čim hitreje. Lojze Peterle je za POP TV dejal, da mu bo čestital, če mu bo to uspelo prej kot v 34 dneh. Imenovanje nove vlade namreč lahko traja zelo dolgo. V primeru vlade Marjana Šarca je ta proces trajal 102 dneva, v času vlade Janeza Drnovška leta 1996 celo 110 dni.
Postopki so namreč dolgi, opozarja prof. dr. Saša Zagorc z ljubljanske pravne fakultete. Na končne uradne izide volitev moramo čakati 11 dni, nekaj dodatnih dni mine do prvega zasedanja državnega zbora, sledi do 30 dni za posvete s poslanskimi skupinami, nato obdobje za izvolitev predsednika vlade, sledi izbiranje ministrov in šele nato imenovanje nove vlade.
Ta “vmesni” čas zaznamuje obdobje vladanja brez polnih pooblastil in opravljanje tako imenovanih tekočih poslov. Čas od volitev do imenovanja nove vlade je pri nas predolg, še opozarja Zagorc. “Smiselno bi bilo, da se čim manj izpostavljamo nevarnosti politično potencialno neodgovornega ravnanja ministrov, ki jim je mandat že potekel, še vedno pa ga morajo opravljati.”
“Ustavna dolžnost”
Vlada namreč v obdobju od volitev do ustanovne seje novega državnega zbora, tokrat predvidene za 13. maj, ohrani polna pooblastila. Od konstituiranja novega parlamenta do imenovanja nove vlade pa v skladu s 115. členom ustave opravlja tekoče posle.
115. člen ustave
Položaj predsednika vlade in ministrov preneha, ko se po volitvah sestane nov državni zbor, funkcija ministrov pa tudi z vsakim drugim prenehanjem funkcije predsednika vlade ter z razrešitvijo ali odstopom ministra, morajo pa opravljati tekoče posle do izvolitve novega predsednika vlade oziroma do imenovanja novih ministrov.
Zagorc poudarja, da je bil primarni namen tega določila, da ministrom in predsedniku vlade nalaga dolžnost, da opravljajo posle, tudi ko jim je prenehala funkcija. “To ni le pooblastilo, da lahko delajo, ampak gre za ustavno dolžnost. To je bistveni namen, na katerega se pogosto pozabi,” pravi ustavni pravnik.
Obseg pristojnosti ministrov in vlade naj bi bil v tem obdobju nekoliko skrčen. “Če namreč nimajo več legitimnosti s strani parlamenta, ki mu je prenehala funkcija, je smiselno, da političnih odločitev ne sprejemajo, saj zoper njih tudi ni mogoče uveljavljati politične odgovornosti,” še ocenjuje sogovornik.
Ali kadrovanje spada pod tekoče posle?
Služba vlade za zakonodajo je leta 2020 objavila pojasnila o tem, kaj spada pod tekoče posle, o tem pa so v preteklosti razsojala tudi sodišča. Kot načelno strne Zagorc, se “lahko nadaljuje vse, kar je že v teku”. Vlada v tem času tako ne more vlagati novih predlogov zakonov, lahko pa sodeluje pri vlaganju amandmajev, če gre za zakone, ki so že v proceduri. Kadrovanje je dopustno, če so roki že potekli in je to potrebno zaradi zagotavljanja kontinuitete. Ključno je torej, da je prisoten element nujnosti ali pa so izpolnjeni že vsi pogoji in gre le za zaključevanje odprtih postopkov.
Vlade tega ne upoštevajo vedno in si “tekoče posle” tolmačijo precej širše. Upravno sodišče je denimo pred leti preklicalo odločbo o koncesiji, ki jo je vlada podelila zasebnemu visokošolskemu zavodu samo dan po nezaupnici. Vrhovno sodišče pa je v primeru kadrovanja ravnateljice na čelo javnega zavoda, ki ga je sicer vodil vršilec dolžnosti ravnatelja in ki mu mandat ni potekel, opozorilo, da bi bilo treba ugotoviti, ali je bila odločitev v tem primeru nujna zaradi potreb delovanja države. “Z vidika vladavine prava izhaja (…) daljnosežna ugotovitev, da ‘tekoči posli’ ne dopuščajo nobenega odločanja o novih imenovanjih in zaposlitvah. Te odločitve zagotovo sodijo le v pristojnost vlade, ki ima polna pooblastila. Če se posameznikom na določenih funkcionarskih mestih izteče mandat, lahko pojem ‘tekočih poslov’ v dobri veri razlagamo, da lahko vlada imenuje vršilca dolžnosti oziroma jim podaljša mandat do nastopa mandata nove vlade, ki bo nato sprejela dokončno odločitev. V primeru nasprotnega postopanja se ustvarja dvom, da gre za ustavno neskladno ravnanje,” je še opozorilo sodišče.
Tonin in pogodba o nakupu osemkolesnikov
V zadnjem času je vprašanja o tem, ali bi morala vlada po volitvah ravnati samoomejevalno, sprožila napoved obrambnega ministra Mateja Tonina, da bo v kratkem podpisal več kot 300 milijonov evrov težko dolgoročno pogodbo o nakupu osemkolesnikov. V Levici so ocenili, da aktualna vlada nima več legitimnosti za sprejemanje tako pomembnih razvojnih odločitev, kot so visoke investicije v nakup orožja. Golob pa je Tonina pozval, naj se vzdrži podpisovanja dolgoročnih pogodb. Včeraj je sicer STA poročala, da na ministrstvu še nimajo odgovora, kdaj je dejansko načrtovan podpis pogodbe o nakupu.
Zagorc ocenjuje, da gre v tem primeru za postopke, ki trajajo že dolgo in ki se bodo s podpisom pogodbe zgolj zaključili. “Samoomejevanje je v obdobju od volitev do konstituiranja državnega zbora možno, ni pa zapovedano,” dodaja. To je namreč čas, ko ima vlada še vedno polna pooblastila.
“Čeprav je zaradi volitev jasno, da se bo sestava parlamenta bistveno spremenila, ima vlada do konstituiranja novega državnega zbora še vedno polna pooblastila. Kaj pomeni ta vmesni čas? Ali velja pravilo, da so ministri pri izvajanju svoje politike bolj zadržani, če bo ta politika imela dolgoročne učinke? To je stvar politične kulture, dogovorov med strankami, ni pa pravno vprašanje,” še pravi Zagorc. “Ne nazadnje bo moral minister v primeru podpisa pogodbe tudi oceniti, ali bi mu podpis takšne pogodbe lahko škodoval pri nadaljnjih političnih ambicijah.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje