Menu Item
Vlada je danes na dopisni seji sprejela predlog novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov. Njen cilj je, da bi prizadeti čim prej prejeli predplačilo za sanacijo stanovanj, med rešitvami je tudi črtanje solidarnostnega prispevka. Vlada je predlog novele že poslala v potrditev v državni zbor po nujnem postopku.
Državni zbor je zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 sprejel 31. avgusta. “Ker je bila ugotovljena potreba po dodatnih ukrepih za prizadeta območja in predvsem prizadeto prebivalstvo, novela prinaša ukrepe, ki bodo pripomogli k učinkovitejši in hitrejši odpravi škode,” so po seji sporočili z ministrstva za javno upravo.
Glede predplačil za obnovo stanovanj je v predlogu zakona zapisano, da se izplačajo v višini 20 odstotkov škode, zavedene v spletni aplikaciji Ajda, če je ta višja od 6.000 evrov. O tem ministrstvo za naravne vire in prostor obvesti lastnika, izplačilo pa izvede Finančna uprava RS (Furs).
Predplačilo se nato po sprejetju programa odprave posledic nesreče za obnovo stavb odšteje od sredstev, o čemer prav tako odloči ministrstvo za naravne vire. Omogoča se tudi vračilo sredstev v primeru neupravičene dodelitve ali zavrnitve s strani lastnikov stanovanj.
Z namenom hitrejšega in enostavnejšega vodenja in odločanja v postopkih izjemnega dodeljevanja neprofitnih stanovanj v najem bo novela zakona omogočila organom, da pridobijo podatke iz centralnega registra prebivalstva in zemljiške knjige. Zagotovila se bo tudi povrnitev stroškov prizadetim v poplavah in plazovih, povezanih z začasnim bivanjem v drugi stanovanjski enoti, kot so npr. stroški za dobavljeno energijo, ogrevanje, komunalne storitve in podobno.
Z novelo se bo obenem podaljšala pravna podlaga za zagotavljanje kriznih namestitev osebam, starejšim od 65 let, in odraslim osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki se zaradi poplav in plazov ne morejo vrniti v domače okolje. Medtem ko ta možnost zdaj velja do konca leta 2023, bo s sprejemom novele zakona veljala do 30. junija 2024.
Predlog novele med drugim predvideva črtanje začasnega ukrepa obveznega solidarnostnega prispevka in z njim povezano kazensko določbo. S predlaganimi spremembami vlada posega tudi v določbo, ki delodajalcem v sodelovanju s sindikalnimi predstavniki omogoča izvedbo solidarnostne delovne sobote. Ob tem izrecno določa, da se od plače delavca za opravljeno delo na ta dan ne plača dohodnine in obveznih prispevkov za socialno varnost. Če je bila solidarnostna delovna sobota že izvedena, lahko delodajalec od Fursa zahteva povrnitev plačanih prispevkov.
Ureja se tudi odstranitev onesnažene zemljine, ki je posledica poplav in plazov. Odgovornost za odstranitev prevzema država, pri čemer je izvajanje te naloge dodeljeno ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Prav tako se določajo pogoji za odstranitev objektov zaradi izkazane visoke ogroženosti zaradi poplav, erozije in plazenja, ki bi lahko povzročili porušitev ali znatno poškodovanje. Za določitev teh objektov je na podlagi strokovnega mnenja državne tehnične pisarne zadolžena vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih.
Ker gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev odprave posledic naravnih nesreč, vlada hkrati predlaga, da razpis zakonodajnega referenduma o njem ni mogoč.
Vlada je na današnji dopisni seji sicer sprejela tudi sklep o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo za mesec dni, to je do 30. novembra. Finančne posledice podaljšanja so ocenjene na 2,5 milijona evrov, so po seji sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Sprejela pa je tudi uredbo za krepitev in širitev določenih zdravstvenih programov. Med drugim uredba vključuje aktivnejšo vlogo ZZZS kot kupca zdravstvenih storitev, širi se nabor izvajalcev programa zdravega življenjskega sloga, krepijo pa se tudi službe nujne medicinske pomoči na območjih, ki so jih prizadele poplave.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!