V izračunu neposredne škode in sredstev za odpravo posledic poplav, ki jih vlada ocenjuje na skupaj 9,9 milijarde evrov, je tudi postavka za sanacijo onesnaženih zemljin. Predviden znesek zanjo je 641 milijonov evrov. Skoraj 200 milijonov bi stalo novo odlagališče za s težkimi kovinami onesnaženo zemljo. Znesek pa vključuje tudi zamenjavo skoraj dveh milijonov kubičnih metrov tal z neonesnaženo zemljino.
Po avgustovskih poplavah in plazovih je medresorska vladna delovna skupina, ki jo koordinirajo na ministrstvu za regionalni razvoj in kohezijo, ocenila škodo na ogromnih 9,9 milijarde evrov. Na tej osnovi bo Slovenija zaprosila za sredstva iz solidarnostnega sklada Evropske unije, rok za prijavo škode v Bruselj je 27. oktober.
Kot je pojasnil minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, ocena o skoraj 10-milijardni škodi “zajema vse vidike naravne nesreče, od zagotavljanja nadomestitve stavb, sanacije vodotokov, ponovne vzpostavitve infrastrukture, zaščite in obnove objektov kulturne dediščine ter do odlaganja in ravnanja z odpadki”.
Vladni dokument z oceno škode po posameznih postavkah je dostopen na tej povezavi. Med visokimi zneski izstopa cena sanacije onesnaženih zemljin: 641 milijonov evrov. Za primerjavo, celotna škoda v kategoriji stanovanja – poškodovanih je bilo 17.785 stanovanjskih stavb; tako uničenih, da v njih ne morejo več živeti, pa je okrog 600 objektov – znaša 712 milijonov evrov.
Kot je pojasnil minister Jevšek, gre za ocene na podlagi mednarodne metodologije PDNA (angleško Post-Disaster Needs Assessment). Ta pa vključuje tudi ceno sanacije. Če je poplava uničila starejšo hišo, je ta denimo vredna 30 tisoč evrov. Če pa temu prištejemo še stroške priprave projekta, rušitve objekta, nakupa novega zemljišča na drugi lokaciji, priklopa komunalne infrastrukture in gradnje nove hiše, je končna vsota mnogo višja.
Enako metodologijo so uporabili tudi pri oceni vrednosti sanacije onesnažene zemljine, ki jo je pripravilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE).
Ni nujno, da bodo ukrepi izvedeni
“Ali bodo ukrepi, ki so spodaj omenjeni, izvedeni ali ne, ni vprašanje, s katerim smo se ukvarjali pri oceni škode,” pravijo na MOPE. Gre torej zgolj za oceno, koliko bi sanacija stala.
V vladnem dokumentu je zapisano, da so nanosi naplavin, ki so jih nanesle poplave v Mežiški dolini in delu doline Drave, onesnaženi s svincem, cinkom in biološkimi snovmi. Ministrstvo predvideva, da so tla onesnažena tudi na preostalih območjih poplav v Sloveniji, vendar v manjšem obsegu. Zaradi pretrganih kanalizacij in poplavljenih čistilnih naprav je v naplavinah prisotno tudi biološko onesnaženje.
Kako pa je bil večstomilijonski znesek izračunan? “Škoda predstavlja stroške odstranitve in za okolje varno odložitev 913.800 m3 s težkimi kovinami in biološko onesnaženih naplavin, ki vključujejo nalaganje in odvoz naplavin ter pridobitev in ureditev primernega odlagališča za naplavine, onesnažene s težkimi kovinami. Skupaj navedena škoda predstavlja okoli 182,8 milijona evrov,” pojasnjujejo na ministrstvu, ki ga vodi Bojan Kumer.
Poleg tega strošek zajema tudi zamenjavo zemljine v globini 40 centimetrov. Kot smo poročali, je agencija za okolje (Arso) po poplavah izvedla vzorčenje tal, ki je pokazalo kritične vrednosti težkih kovin, predvsem nevarnega svinca (v spodnji tabeli). Mejne vrednosti so presežene za več kot desetkrat. Glede na zgodovino Mežiške doline gre za pričakovane rezultate, so takrat povedali pristojni, a so poplave onesnaženi mulj raznesle po še širšem območju, vse do Dravograda. “Ta del površine tal je zaradi poplav onesnažen bolj kot pred poplavami. Zato strošek sanacije navedenih tal predstavlja škodo, ki so jo povzročile poplave,” so na ministrstvu utemeljili, zakaj bo Slovenija Bruslju priglasila to škodo.
“Sanacija vključuje odstranitev 1.910.400 m3 zgornje plasti tal ter nadomestitev odstranjenih tal z neonesnaženim peskom in zemljino ter delno ozelenitev površin ali ureditev pohodnega oziroma voznega tlaka. Ocenjeni strošek je 458,5 milijona evrov. Vključen je tudi strošek ustreznega odlaganja odstranjenih tal,” so pojasnili.
Če vzamemo, da lahko velik tovornjak naloži kakih 20 kubičnih metrov zemlje, bi torej za odvoz te zemlje potrebovali skoraj 100 tisoč tovornjakov.
Poleg onesnažene zemlje je v skupno vsoto 641 milijonov evrov vključen še strošek odvoza in obdelave velikih količin kosovnih odpadkov – uničenega pohištva, opreme in vsega ostalega, kar so prebivalci in podjetja morali zavreči –, kar nanese še 15 milijonov evrov.
Koroški župani si želijo, da bi mulj odpeljali v tujino
Samega s težkimi kovinami onesnaženega mulja je precej manj kot vse zemlje, ki bi jo v morebitni sanaciji zamenjali.
Po ocenah ministrstva je približno 25.000 kubičnih metrov mulja tako onesnaženega, da sodi med nevarne odpadke. Stroka in podjetje Tab Mežica preverjata možnosti, da bi ga odložili na odlagališču podjetja v Žerjavu. V Tabu so sicer povedali, da takšnih zmogljivosti nimajo, bodo pa proučili možnosti razširitve odlagališča, koliko materiala bi lahko sprejeli, in odgovore stroke, ali je ta odpadek tam sploh mogoče odložiti.
Na Koroškem so bolj naklonjeni drugi možnosti, to je, da bi ta mulj odpeljali v tujino. “Če to odpeljemo, bo to res neka okoljska sanacija. Ne pa da si to vrnemo v okolje,” je po nedavnem sestanku koroških županov s predstavniki okoljskega ministrstva dejal župan občine Dravograd Anton Preksavec. Tudi županja Črne na Koroškem Romana Lesjak je povedala, da si želijo, da se nevarni mulj odloži drugod.
Še 60.000 kubičnih metrov mulja sodi med inertne odpadke. Inertni odpadki so tisti, ki se bistveno ne spreminjajo, ne razpadejo ali kako drugače reagirajo, se biološko ne razgradijo in tako ne povzročajo onesnaženja okolja ali škodljivih vplivov na zdravje. Zato jih je mogoče uporabiti kot gradbeni material. Za ta del mulja so se koroški župani in ministrstvo dogovorili, da ga bodo porabili v gradbenih projektih v občinah, kjer se nahaja. Za te projekte bi lahko uporabili približno polovico količin nenevarnega mulja, je povedala Bernarda Podlipnik z okoljskega ministrstva, ki se je sestala z župani.
Trenutno je mulj, tudi tisti najbolj onesnažen, deponiran na začasnih lokacijah znotraj občin, si pa župani želijo, da bi ga čim prej odpeljali. Stroški obdelave takega mulja v tujini so med 200 in 500 evri na tono. Če se bodo odločili za odvoz mulja v tujino, bi objavili mednarodni razpis, je pa Podlipnik ob tem na nedavnem srečanju župane prosila za strpnost, saj je treba vse narediti skladno z zakonom o javnem naročanju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje