Menu ItemVlada ukinja solidarnostni prispevek, ki bi bremenil vse delodajalce in zaposlene, ne glede na njihov položaj in prizadetost v poplavah. Namesto ukrepa, s katerim je to in prihodnje leto nameravala zbrati po 160 milijonov evrov letno, pa povečuje obdavčitev podjetij. Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb naj bi se prihodnje leto sprva zvišala na 21 odstotkov, zdaj se bo na 22 odstotkov. Minister Boštjančič pa potrjuje, da se bo zaradi tega v sklad za obnovo steklo manj denarja.
V začetku septembra je začel veljati zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, s katerim je vlada uvedla solidarnostni prispevek za zaposlene in podjetja. Ukrep je pomemben del finančne konstrukcije obnove poplavljenih območij.
A danes je vlada obravnavala novelo interventnega zakona, v kateri predlaga ukinitev solidarnostnega prispevka. Novelo naj bi v petek poslala v državni zbor (DZ).
Višja obdavčitev za podjetja
“Namesto tega bomo z dodatnim odstotkom obremenili tista podjetja, ki ustvarijo več – govorim torej o davku od dohodkov pravnih oseb, ki ga bomo opredelili v zakonu o obnovi,” je povedal finančni minister Klemen Boštjančič.
Kot smo pisali v članku Razkrivamo, kje bo vlada jemala za obnovo, bo vlada po naših informacijah v okviru zakona o obnovi, ki je še v pripravi, zvišala stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb. Sprva je bilo mišljeno, da bi jo prihodnje leto in v 2025 dvignili z 19 na 21 odstotkov, po novem pa jo bodo po informacijah N1 na 22 odstotkov. Tolikšna davčna stopnja naj bi veljala tudi v letih 2026, 2027 in 2028.
Pri tem bi bil davek še naprej prihodek proračuna, v sklad za obnovo pa bi se nato prelila razlika med prihodki po zakonsko določeni (torej 19 odstotkov) in v posameznem letu veljavni stopnji (21 oziroma 22 odstotkov).
Osnutek zakona je vlaada obravnavala danes, ni pa ga še potrdila. V petek naj bi ga poslali socialnim partnerjem, do sredine novembra pa v parlamentarno obravnavo.
Pa tisti, ki so že oddelali?
Ureditev, kot napisano, velja od začetka septembra, nekatera (maloštevilna) podjetja so v tem času že oddelala tako imenovano solidarnostno soboto, s katero so lahko pokrila vsaj del obveznosti iz naslova solidarnostnega prispevka.
Boštjančič se jim je zahvalil.
Dejal je, da ukrep delovne sobote ostaja v interventnem zakonu in da ta ostaja prostovoljna, plačila pa se – kot do zdaj – stekajo v proračun. “Delodajalci za ta dan davka in prispevkov na plače ne bodo plačali, prispevek delodajalca bo v obliki začasnega dviga davka od dohodka pravnih oseb.”
Res pa je, da so tisti, ki so se že oddelali solidarnostno soboto, v neenakem položaju, saj so se za to odločili, da bi zmanjšali plačilo prispevka, ki pa se zdaj ukinja.
Težave pri izvedbi? “To so špekulacije”
Boštjančič je danes zatrdil, da so prispevek ukinili na prigovarjanje gospodarskih združenj, zanikal pa je neuradne informacije, da je Finančna uprava RS (Furs) ugotovila, da ukrep ni izvedljiv. “To so špekulacije, ne vem, od kje izhajajo. Seveda je hitro uvajanje zakonskih rešitev povezano z vrsto izzivov, tudi izvedbenih na strani Fursa. A Furs ni problem ali cokla za izvedbo prispevka. Gre izključno za to, da pridemo nasproti socialnim partnerjem.”
Delodajalska združenja so že pred sprejemom interventnega zakona opozarjala na nedomišljenost ukrepa. Marko Lotrič, predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov pa je opozoril tudi na visok strošek delovne sobote za podjetja. Dejal je, da naj bi delavec s povprečno plačo po prvotnih navedbah vlade plačal 66 evrov, enako tudi podjetje. A strošek za podjetje se, ko prišteješ še dodatek za sobotno ali nadurno delo, prispevke, prevoz na delo in malico, lahko povzpne prek 200 evrov.
Spomnimo še, da nam na ministrstvu za finance konec septembra, tri tedne po začetku veljavnosti zakona, niso znali odgovoriti na vprašanje, ali bo moral zaposleni, ki bo oddelal solidarnostno soboto, še karkoli doplačati, in če da, koliko. Izračun doplačila smo naredili sami.
Priliv v sklad za obnovo bo manjši
Kot smo pisali, je vlada s solidarnostnim prispevkom nameravala zbrati 160 milijonov evrov letno, v dveh letih pa 320 milijonov evrov.
Pri dvigu stopnje davka od dohodka pravnih oseb pa po neuradni oceni vira z ministrstva za finance dvig za eno odstotno točko pomeni manjši izplen, okoli 65 milijonov evrov.
Minister Boštjančič je na novinarski konferenci po seji vlade na vprašanje N1, kakšne so posledice za finančno konstrukcijo obnove, potrdil, da bo izplen “seveda zaradi tega v prvih dveh letih manjši, a da obnova po predlogu traja pet let in se bo pač to raztegnilo na malo daljše obdobje”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje