Ob sprejemanju interventnega zakona za odpravo posledic poplav so predstavniki vlade kot alternativo plačilu solidarnostnega prispevka državljanov omenjali delovno soboto. A ni tako. S solidarnostno soboto je mogoče le zmanjšati obračunan prispevek. Ker izračunov, koliko bo znašalo doplačilo, s finančnega ministrstva nismo dobili, smo informativni izračun naredili sami s pomočjo finančnika.
Država je z interventnim zakonom za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, ki je bil sprejet 31. avgusta, uvedla solidarnostni prispevek, ki ga bomo plačali tako zavezanci za dohodnino kot delodajalci. Nov obvezni prispevek za sanacijo po poplavah bomo plačali za letos in prihodnje leto.
Finančno ministrstvo molči
Predstavniki vlade so glede plačila solidarnostnega prispevka zaposlenih povzročili zmedo, saj so kot alternativo prispevku navajali delovne sobote. Tudi v sporočilu za javnost, ki ga je vlada objavila dan po sprejetju zakona, je zapisano: “Solidarnostni prispevek bodo tako plačali samo tisti, ki se ne bodo odločili za delovno soboto.”
Vendar je v zakonu zapisano drugače, in sicer da je s solidarnostno soboto mogoče le zmanjšati obračunani prispevek. Kot določa zakon, se neto plača, ki bi jo delavec zaslužil z delom v soboto, nakaže v sklad za obnovo – če neto plača ne dosega višine solidarnostnega prispevka, ki ga mora plačati isti delavec, bo moral doplačati razliko.
Zaradi nasprotujočih si informacij smo 8. septembra na ministrstvo za finance poslali vprašanja, ali bo moral zaposleni, ki bo oddelal solidarnostno soboto, še karkoli doplačati, in če bo moral, koliko.
Odgovorov finančnega ministrstva vse do danes nismo prejeli, kar je vsaj nenavadno, saj je bil zakon že sprejet in bo posegel v žepe državljanov in dodatno obremenil podjetja.
Kolikšna bi bila doplačila
Zato smo na N1 s pomočjo finančnika naredili informativni izračun doplačil, pri katerem smo upoštevali različne višine bruto plač – od minimalne plače do tiste v najvišjem dohodninskem razredu. Stopnja solidarnostnega prispevka je, kot je znano, 0,3 odstotka.
Pri tem izpostavljamo nekaj predpostavk, na katerih temelji naš informativni izračun:
- solidarnostno soboto smo upoštevali kot dodaten delovni dan, tako pri izračunu akontacije dohodnine kot pri solidarnostnem prispevku;
- solidarnostno soboto smo obračunali kot redno delo, ne upoštevaje dodatkov, ki bi lahko bili določeni za delo čez vikend;
- v izračunu neto dohodka niso upoštevane posebne olajšave (denimo za otroka);
- prav tako nismo upoštevali morebitnih nagrad za delovno uspešnost ali drugih dohodkov, na primer 13. plače.
Po našem informativnem izračunu bi moral zaposleni, ki prejema minimalno plačo, doplačati nekaj evrov, medtem ko bo tisti v najvišjem dohodninskem razredu doplačal že več kot 180 evrov.
Podrobnejše kalkulacije v tabelah spodaj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje