Menu Item
V vrsti reform, ki jih v svojem mandatu načrtuje vlada, je tudi pokojninska. Ta bo po napovedih ministra za delo Luke Mesca zaživela leta 2025, zdaj pa se odpira javna razprava. Minister računa na tvorno sodelovanje s socialnimi partnerji, breme pokojninskega sistema pa naj bi prevzel tudi uspeh prilagojene migracijske politike.
Na Gospodarski zbornici Slovenije je potekal posvet z okroglo mizo, na kateri so gostje razpravljali o vzdržnosti slovenskega pokojninskega sistema.
Področje je aktualno zaradi hitrega staranja prebivalstva, nizkih pokojnin ter neskladja med prilivi in odlivi pokojninske blagajne, ki jo dodatno zalagamo s sredstvi iz državnega proračuna. Reformo pokojninskega sistema je v načrtu za okrevanje in odpornost Evropski komisiji obljubila že vlada Janeza Janše, ki naj bi sistem naredila bolj pregleden. Predlog reforme so napovedali za prvo polovico letošnjega leta, temu pa sledi tudi vlada Roberta Goloba.
“Do poletja moramo predložiti izhodišča za Ekonomsko-socialni svet, se pravi boste socialni partnerji med prvimi, ki boste vključeni v razpravo. Drugo bistveno izhodišče pa je, da moramo do konca leta 2024 v državnem zboru sprejeti pokojninsko reformo,” je na posvetu napovedal minister za delo Luka Mesec.
Koordinator Levice, ki pripravlja predloge pokojninske reforme, je dejal tudi, da trenutnega sistema ne bodo postavili na glavo, “ampak bo pokojninska reforma, ki se bo vprašala, kako sistem do leta 2050 narediti vzdržen in finančno pravičen ter kako poskrbeti za dostojnost pokojnin”.
Nas čaka dvig upokojitvene starosti?
Kljub napovedim pa neznanka ostaja, na katerih področjih bo vlada uvedla spremembe. Zelo malo oziroma praktično brez manevrskega prostora je pri dvigu prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v prvem in drugem stebru. Slovenija je namreč pri tem v primerjavi z ostalimi članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v samem vrhu. Po navedbah glavnega ekonomista na GZS Bojana Ivanca je Slovenija celo na prvem mestu med državami OECD po pobranih vseh socialnih prispevkih, merjenih v deležu BDP. Ti predstavljajo 15,8 odstotka BDP, medtem ko povprečje OECD znaša devet odstotkov.
Več možnosti dopušča določanje upokojitvene starosti, ki je v Sloveniji dve leti nižja od povprečja članic OECD. V slednjih bo upokojitvena starost v prihodnje še narasla za dve leti, medtem ko Ivanc tega za Slovenijo za zdaj ne pričakuje.
Dvig upokojitvene starosti je napovedala že prejšnja vlada, vendar pa Levica temu nasprotuje. Kljub temu so na ministrstvu za delo o dvigu pripravljeni razpravljati.
Pripravljenost do pogovorov je danes nakazal tudi minister Luka Mesec, ki obenem ponuja “mehke metode”. Te so se po njegovih besedah v zadnjih desetih letih izkazale za učinkovite, kot nov ukrep, ki ga bodo zelo verjetno uvedli, pa je razgovor zaposlenega z delodajalcem pri 55. letu starosti. Razgovor bi potekal o tem, kako bo zaposleni zaključil svojo kariero in kako na delovno mesto uvesti nekoga mlajšega.
Kot rešitev tudi migracijska politika
Luka Mesec se je zavzel za hitrejše zaposlovanje mlajših od trideset let in zadrževanje delavcev starejših od 55 let, ki morajo biti za to tudi primerno nagrajeni. Izrazil je prepričanje, da bomo v letu 2050 delali do 67 let, dotaknil pa se je tudi pomanjkanja delovne sile.
Kot smiselni ukrep za naslavljanje zapisanih težav minister za delo med drugim navaja prilagoditev migracijske politike, na kateri vlada že dela. Po potrditvi predloga novele zakona o tujcih v začetku marca so teden kasneje sprejeli še predlog novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Predloga poenostavljata postopke za pridobitev dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi ter za zaposlovanje tujcev.
Mesec je povedal, da sta oba zakona zadnjih petnajst let temeljila na preprečevanju vstopa v državo, zdaj pa želijo takšno razmišljanje spremeniti: “Kako Slovenijo narediti privlačno za tuje državljane in kako nadomeščati izpad, ki ga imamo na trga dela s tujo delovno silo. S trga dela nam namreč vsako leto odide 22.000 ljudi, na novo pa se jih zaposli dobrih 17.000,” je pojasnil in dodal, da bi priseljevanje tuje delovne sile ta manko delno zapolnilo, hkrati pa zmanjšalo težave s financiranjem pokojnin.
Aktivacija pokojninskih skladov
Minister za delo je ponovil, da želi z reformo povečati nadomestitveni odstotek, kot primer dobre prakse pa je omenil Islandijo, kjer “ko greš v pokoj, dobiš praktično celo plačo”. Še enkrat se je zavzel za upokojenski temeljni dohodek, hkrati pa je kot rešitev omenil tudi obvezen drugi steber, ki bi omogočil zbiranje več sredstev. V tega bi enak delež vlagali tako zaposleni kot delodajalci.
Pomen drugega in tretjega stebra je izpostavil tudi Aleš Berk Skok, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Ta se, tako Berk Skok, razlikujeta od prvega pokojninskega stebra po tem, kdo plačuje sredstva za končnega uporabnika. Kot smiselno pot do višjih pokojnin je navedel pokojninske sklade, ki pa so v Sloveniji kapitalsko šibki. Razpolagajo namreč le s tremi milijardami evrov, že na Hrvaškem pa je v pokojninskih skladih 14 milijard evrov. Drugi steber temelji na prostovoljnosti, kar je po njegovem mnenju tudi eden izmed razlogov za nizka vplačila.
Berk Skok je kot možno rešitev omenil še aktivacijo tretjega stebra, kjer poziva k davčnim ugodnostim. Za slednje predlaga, da bi bile višje za socialno šibkejše, prav tako pa naj omogočajo, da vplačniki razpolagajo z lastnimi sredstvi.
Za davčne spodbude se je zavzela tudi direktorica ZDU GIZ Mira K. Veljić, ki je pozvala še k finančnemu opismenjevanju. “Slovenci smo sicer pridni varčevalci, nismo pa pametni investitorji,” je povedala.
Da je drugi steber v Sloveniji že zaživel, pa je prepričana predsednica uprave v Pokojninski družbi A Karmen Dietner, ki navaja, da je vanj vključenih šestdeset odstotkov delovno aktivnih. Namesto obveznega drugega stebra je predlagala samodejno vključitev in možnost izključitve.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje