Vladni urad zaradi grozljivega zapisa na omrežju X podal kazensko ovadbo

Slovenija 01. Okt 202417:55 8 komentarjev
x, twitter, mobitel
Fotografija je simbolična (Foto: Profimedia)

Zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti je vladni urad za komuniciranje zoper uporabnika družbenega omrežja X podal kazensko ovadbo. Razlog je grozljiv zapis pod vladno objavo poudarkov iz pogovora premierja Roberta Goloba za TV Slovenija.

Vladni urad za komuniciranje (Ukom) je danes na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložil kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po prvem odstavku 297. člena kazenskega zakonika.

Ovadbo je urad vložil zoper uporabnika družbenega omrežja X, ki objavlja pod imenom Marko Zidar. Ta je namreč pod vladni povzetek poudarkov iz pogovora s premierjem Robertom Golobom, ki je ob robu 79. zasedanja Generalne skupščine OZN potekal v oddaji Globus na Televiziji Slovenija, objavil grozljiv zapis. V njem si je zaradi “zajebancij” Golobove vlade zaželel dan, ko bi “nek psihopat” izvedel najbolj grobo možno nasilje nad “vrtcem predšolskih otrok”. “Mogoče bo pa to za ljudstvo trenutek streznitve,” je dodal.

V kazenski ovadbi, pod katero je podpisana direktorica Ukoma Petra Bezjak Cirman, je med drugim zapisano, da je uporabnik družbenega omrežja “javno spodbudil nasilje nad predšolskimi otroki, dejanje je objavljeno javno in lahko moti javni red in mir”.

Prvi odstavek 297. člena kazenskega zakonika določa: “Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.”

Za sovražni govor ni prostora

Kot je za N1 poudarila Petra Bezjak Cirman, je svoboda govora ena temeljnih vrednot naše družbe in jo v vladi v celoti podpirajo. Vendar pa ta pravica prinaša tudi odgovornost. “Sovražni govor, ki spodbuja nasilje, diskriminacijo in sovraštvo, nima prostora v naši komunikaciji. Pod vladnimi objavami na družbenih omrežjih bomo še naprej pozorno spremljali in odkrivali sovražne komentarje ter si prizadevali za odprto, a spoštljivo razpravo, kjer bo upoštevano dostojanstvo vseh posameznikov, ki v njej sodelujejo,” je dodala direktorica Ukoma.

Petra Bezjak Cirman
UKOM

V vladnem uradu za komuniciranje so sicer pred dvema letoma pripravili smernice za moderiranje komentarjev na profilih na družbenih omrežjih, ki jih upravljajo ministrstva in vladne službe.

Kot so tedaj zapisali, vlada uporablja družbena omrežja za širjenje dosega svojih sporočil, za neposredno komuniciranje z najširšo javnostjo, za spodbujanje razprave o najpomembnejših vladnih odločitvah in za poglabljanje dialoga z državljani. “Družbena omrežja, ki jih upravlja vlada, so prostor sodelovanja državljanov ne glede na njihove osebne okoliščine in prepričanja. Izmenjava mnenj o posamezni temi na družbenih omrežjih ima številne pozitivne vidike, vendar pa morajo biti pri tem jasno določeni pogoji sodelovanja uporabnikov posameznega omrežja, da je razprava spoštljiva in vključujoča,” so poudarili.

Navedli so še, da bodo ministrstva in vladne službe, ki upravljajo profile na družbenih omrežjih, z moderiranjem komentarjev skrbeli, da se pri izmenjavi mnenj nihče ne bo počutil izključenega, osebno prizadetega, ponižanega, užaljenega.

Tokratni zapis na omrežju X pa ni prvi, zaradi katerega se je Ukom obrnil na organe pregona. Kot smo poročali na N1, je urad avgusta 2022 policiji prijavil objavo na Twitterju, v katerem je prepoznal grožnjo s smrtjo premierju Robertu Golobu. Tedaj je avtor kar pod svojim pravim imenom zapisal: “Bog daj vojno, da spustim njemu in njegovi golazni metek v čelo.”

A je policija sporočila, da se kaznivo dejanje grožnje, ki je opredeljeno v 135. členu kazenskega zakonika, preganja na predlog oškodovanca in bi torej moral pregon predlagati premier Golob sam. Vendar pa se je predsednik vlade po premisleku odločil, da tega ne bo storil.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje