"Predsednik vlade se je po tehtnem premisleku odločil, da komentarja na Twitterju ne bo prijavil policiji," so nam povedali v kabinetu premierja Roberta Goloba. Zakaj se je tako odločil, niso navedli. Gre za komentar, v katerem je urad vlade za komuniciranje prepoznal grožnjo s smrtjo predsedniku vlade in ga avgusta lani prijavil policiji, a bi moral po kazenskem zakoniku pregon predlagati oškodovanec sam.
Kot smo poročali na N1, je vladni urad za komuniciranje avgusta lani policiji prijavil zapis na Twitterju, v katerem je prepoznal grožnjo s smrtjo premierju Robertu Golobu. Po besedah naših virov je avtor grožnjo objavil kar pod svojim pravim imenom, zapisal pa je: Bog daj vojno, da spustim njemu in njegovi golazni metek v čelo.
Zadevo je obravnavala kriminalistična policija Policijske uprave (PU) Novo mesto. “Kaznivo dejanje grožnje po 135. členu kazenskega zakonika se preganja na predlog oškodovanca. V skladu z zakonom o kazenskem postopku je bil oškodovanec seznanjen z vsebino zapisa. Drugih ukrepov kriminalisti niso izvajali,” so na PU Novo mesto navedli v začetku letošnjega leta.
Pregon kaznivega dejanja grožnje bi torej moral predlagati premier Robert Golob kot oškodovanec sam. Na vprašanje, ali bo to storil – ne nazadnje je lani jeseni napovedal vojno sovražnemu govoru – so nam januarja letos v kabinetu predsednika vlade dejali, da ima za podajo predloga oziroma vložitev zasebne tožbe še čas. “Rok še ni potekel,” so dodali.
Tokrat pa so nam povedali, da se je predsednik vlade po tehtnem premisleku odločil, da komentarja na Twitterju ne bo prijavil policiji. Zakaj se je tako odločil, niso navedli.
Na policiji so nam sicer novembra lani povedali, da so lani obravnavali več deset kaznivih dejanj groženj, ki so bila izvedena na škodo političnih predstavnikov. “Politični predstavniki so zaradi svoje vloge in funkcije med družbeno bolj izpostavljenimi, zato so pogosto tarča neprimernih zapisov, ki so sovražni, žaljivi, ustrahovalni, verbalno nasilni in imajo pogosto znake prekrška ali celo kaznivih dejanj, kot so razžalitve, obrekovanja, pa tudi grožnje in druge,” so zapisali.
Dodali so še, da napadi na predstavnike javnega življenja večinoma ostajajo na ravni verbalnih groženj, žalitev, sramotenja, žaljivega komentiranja, spletnega nadlegovanja in diskreditacij; v največ primerih gre za dejanja, storjena na spletu. “Fizični napadi, ustrahovanja so prisotni v manjšem obsegu,” so povedali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje