Menu Item
Občani Komende so razočarani nad počasnostjo čiščenja in urejanja vodotokov po lanskoletni uničujoči vodni ujmi. Marsikje so se zato dela lotili kar sami: na lastno pest — čeprav tega ne bi smeli — sekajo drevje, grmovje in odstranjujejo mulj. Kako odgovarjata občina in država?
V občini Komenda je bilo usodnega 4. avgusta lani pod vodo kar 80 odstotkov površin. Vodna ujma je prizadela skoraj 800 objektov; najbolj je poškodovala stanovanjske hiše, med javnimi objekti pa sta jo najhuje odnesla šola in vrtec v Mostah ter dva mostova. Skupna škoda je presegla 30 milijonov evrov.
Več kot leto dni kasneje strah med prebivalci — podobno kot v drugih poplavljenih občinah — še kako vztraja, posebej ob pogledu na vodotoke. “Pred meseci so porezali drevje ob strugah, ki so jih za silo očistili, ampak danes je stanje še slabše kot pred poplavami,” pripoveduje ena od občank.
Po njenih besedah strug še vedno ni poglobil nihče, kjer so pristojni odstranili drevje, pa se je razraslo grmovje, ki ga občani marsikje — čeprav tega ne bi smeli — odstranjujejo kar sami. “To delamo na lastno pest. Tudi mulj sami pobiramo iz struge. Kjer domačini tega ne počnejo, je namreč vse zaraščeno, voda sploh ne more normalno teči mimo. Občina ne naredi nič in se zgolj izgovarja na državo,” pravi.
Ob tem izpostavlja tri vodotoke: Pšato, ki je po njenih besedah najbolj zaraščena v Komendski Dobravi, Tunjščico in potok Govinek. “Strah nas je. Ob vsakem dežju dežuramo ob oknu,” prizna.
Občina čaka državo
Na občini Komenda pojasnjujejo, da je zakon o vodah jasen: država je tista, ki mora urejati in čistiti vodotoke. “Občine samovoljno ne morejo posegati v vodotoke in s tem spreminjati poti vode, saj lahko to zelo vpliva na dogajanje dolvodno ali gorvodno. Za vsak poseg je potreben projekt, ki ga potrdi direkcija za vode in izvede izvajalec.”
Obenem na občini čakajo, da bo država sprostila 120 milijonov evrov (vsota velja za celotno Slovenijo), ki jih je namenila v okviru sanacijskega programa. V Komendi lahko iz tega naslova računajo na denar za ureditev razbremenilnika in potoka Pšata.
Sicer pa za redno vzdrževanje vodotokov v Komendi skrbi državni koncesionar. Na direkciji za vode so ob tem postregli s konkretnimi opravljenimi deli. Lani so v okviru rednega vzdrževanja ob Pšati odstranili podrta drevesa (v vrednosti slabih 20.000 evrov), opravili sanitarni posek zarasti (slabih 67.000 evrov) in pokosili brežine razbremenilnega kanala Pšate (okoli 17.000 evrov).
Letos so sanirali zajede na Pšati med Topolami in Suhadolami (v vrednosti dobrih 124.000 evrov), znova pa so pokosili brežine razbremenilnega kanala Pšate.
V letošnjem letu načrtujejo še ureditev Tunjščice, kar bo stalo 180 tisočakov, v Suhadolah pa bodo ob Pšati sanirali še zidove. Predvidena vrednost je 100.000 evrov. Če temu prištejemo še dela na Knežjem potoku, je direkcija za vode do konca junija v okviru izrednih ukrepov izvedla dela na približno 5,5 kilometra prizadetih vodotokov v Komendi.
“Dela potekajo v skladu s časovnico”
Čeprav bi si občani želeli, da bi sanacija tekla hitreje, na direkciji za vode odgovarjajo, da dela potekajo v skladu s programom in časovnico. “Po predvidenem sanacijskem programu bo obnova trajala vse do leta 2028,” so znova pojasnili.
Za Komendo to pomeni sanacijo erozijskih poškodb in obrežnih zavarovanj, odstranitev naplavin ter čiščenje strug na naslednjih lokacijah: Pšata od Komende do Most, razbremenilni kanal Pšate, Reka, Govinek, Vrtaški potok in Knežji potok.
“Iz naslova podnebnega sklada pa je za namen zmanjšanja poplavne ogroženosti na območju pomembnega vpliva poplav vodotokov Pšate in Tunjščice v občini Komenda predvideno financiranje izgradnje suhega zadrževalnika Tunjščica, katerega delovanje bi v primeru visokovodnega dogodka v celoti zadržalo pritoke iz Tunjščice v Pšato ter s tem izboljšalo poplavno varnost prioritetnih naselij Moste in Suhadole v občini Komenda,” so dodali.
Občina: Občani morajo razlikovati med vodotoki in melioracijskimi jarki
Tako direkcijo kot občino smo prosili za komentar fotografij vodotokov, ki so jih na terenu posneli občani. Na občini so poudarili, da mora pošiljatelj posnetkov razlikovati med vodotoki in melioracijskimi jarki. “To, kar ste nam poslali v priponki, so melioracijski jarki. Občina Komenda je bila ena prvih občin v Sloveniji, ki je opozorila na problem neočiščenih melioracijskih jarkov,” so pojasnili.
V Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, kjer bdijo nad tovrstnimi jarki, so pojasnili, da se vzdrževalna dela na ravni države izvajajo. Za vzdrževanje jarkov v Komendi, kjer del še niso začeli, so izvedli javno naročilo, izvajalec pa mora dela končati do 30. novembra. Do takrat bo moral pokositi okoli štiri kilometre brežin melioracijskih jarkov.
V Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov so pojasnili še, da jeseni vzdrževalna dela potekajo vsako leto. “Zaradi zagotavljanja obnove hidromelioracijskih sistemov po lanskih poplavah je sklad na podlagi 54. člena zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev pripravil sanacijski program za predmetni sistem, ki je tudi že potrjen od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sredstva za izvedbo del bodo zagotovljena s sklenitvijo pogodbe med ministrstvom in skladom, ki je v postopku potrjevanja. Takoj po sklenitvi pogodbe bo sklad pristopil k izvedbi javnega naročila v zvezi z izvedbo sanacijskih del po poplavah.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje