Odpornost Slovenije na krize in grožnje: "Verjamemo, da obramba ni samo orožje"

Premier Robert Golob je s svojim nagovorom zaključil današnji nacionalni posvet o krepitvi odpornosti Slovenije na Brdu pri Kranju. V ospredju so prehranska varnost in zdravje, infrastruktura in energetika ter odpornost nacionalnovarnostnega sistema.
"Včeraj smo po treh letih vojne končno dočakali preblisk upanja, sprva za dosego premirja in kasneje tudi miru v Ukrajini," je dejal Golob, ob tem pa opozoril, da to še ne pomeni, da se je geopolitično stanje v svetu kakorkoli spremenilo. "Ravno premirje na Bližnjem vzhodu, v katerega smo polagali veliko upanja pred meseci, je v tem tednu žal zaradi potez vlade Benjamina Netanjahuja dobilo nov prizvok. V resnici gre za obračun s političnimi nasprotniki z druge strani. To nam mora dati misliti, da tudi takrat, ko si želimo miru, ne pomeni, da je mir samoumeven."

Kot je še dodal, Slovenija ne more računati, da bodo za našo varnost poskrbeli bližnji sosedi s prijateljskimi nameni oziroma daljni zavezniki. "Ne. Edini, ki lahko skrbimo za to, smo mi sami," je še dejal Golob.

"Našim državljanom in državljankam smo dolžni pojasniti, kako bomo poskrbeli za večjo odpornost Slovenije. Ne samo danes in jutri, temveč tudi za prihodnje generacije. Zato so tudi stališča, ki jih zagovarjamo v vseh organizacijah, vedno konsistentna," je dejal Golob, ob tem pa pojasnil, da "vse, kar počnemo, moramo početi s ciljem, da ohranimo mir. Za večno".

"Karkoli počnemo, počnemo zato, da nagovarjamo vse druge, da gredo po isti poti. Poti človekovih pravic, mednarodnega prava in miru. Hkrati pa moramo doma krepiti svojo odpornost, saj so žal razmere v svetu vse bolj kompleksne. Pa ne samo geopolitično, temveč tudi z vidika podnebne krize. V tem duhu in tem kontekstu smo bili v Sloveniji že postavljeni pred bridke preizkušnje. In samo zaradi odličnega sistema zaščite in reševanja nam je uspelo, da smo lahko posledice pravočasno zmanjšali oziroma se ustrezno odzvali," je dodal premier.

Ob tem je znova poudaril, da obramba ni samo orožje, ampak bistveno več. Po njegovih besedah mora vsebovati tudi komponento varnosti in odpornosti.

"V tem času nam je uspelo dvoje. Prvič, razširili smo krog držav znotraj EU, ki verjamejo v moč premirja. In da ni vse o tem, da se pošlje vojska na krizna območja. Najprej se mora doseči premirje, šele nato se sprašujemo o vojski. Pred mesecem dni je bila Slovenija ena izmed redkih držav, ki je zagovarjala premirje v Ukrajini. O tem sem se takrat pogovarjal tudi s predsednikom Zelenskim in skupaj sva na neki način našla to formulo, ki je sedaj sprejeta," je poudaril Golob.
Golob je ob tem izpostavil tudi, da sta pred dvema tednoma s španskim predsednikom vlade razširila koncept obrambe Evrope tudi na koncept varnosti. "Evropa bo varna šele takrat, ko se ne bo zanašala na obrambne sile posameznih držav, temveč ko bo zgradila evropski sistem varnosti. Vse bodoče aktivnosti EU bodo šle v smer ne samo obrambe, temveč tudi varnosti."

Premier je poudaril tudi edinstvenost Slovenije, ki že desetletja ob stebrih varnosti in obrambe gradi sistem civilne zaščite in sistem za zaščito in reševanje. "Tudi zaradi tega smo na samem vrhu evropskih narodov pri vprašanju, kako se znamo odzivati na nesreče. Tako naravne kot človeške," je izpostavil Golob. Kot je dodal, ima Slovenija dolžnost, da ta sistem krepi in je še naprej za zgled celotni Evropi.

"Ne bežimo od realnosti. Vemo, da bomo morali povečati obrambne zmogljivosti," je dodal Golob, ob tem pa obljubil, da povečevanje izdatkov za obrambo ne bo šlo na račun rezanja pravic katerekoli skupine. "Najti moramo način, kako najti dodatne vire za povečevanje obrambnih zmogljivosti," je še obljubil Golob.

Vojko Volk: Kdor je pripravljen, je napol rešen

Posvet je sicer z uvodnim nagovorom odprl državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za nacionalno in mednarodno varnost, Vojko Volk.

Volk je spomnil na lansko vajo kriznega upravljanja in odzivanja Odpornost 2024, ki je potekala v popolni tajnosti in je preizkusila odpornost slovenskega sistema na vseh ravneh, od civilne zaščite do vojske, Sove, kibernetske varnosti, zdravstva, sprejemanja političnih odločitev v kriznih razmerah ... Kot je pojasnil, je bilo med vajo odkritih nekaj pomanjkljivosti na sistemski, lokalni, strokovni in politični ravni, a dodal, da so vse te pomanjkljivosti "ozdravljive" z banalnimi stvarmi, kot so kadri in finance.
Povedal je, da so med vajo odkrili tudi nekaj pozitivnih stvari, med drugim "smo znova oživili duha pripadnosti in sodelovanja", ki je po njegovih besedah značilen za Slovence v času naravnih in človeških nesreč, kot je bila vojna leta 1991. "Tudi današnje grožnje so spet naravne in človeške. Ko si nekdo zaželi ozemlje tujega naroda, smo dolžni pomagati," je dodal Volk in s tem obsodil rusko agresijo na Ukrajino.

Izrazil je upanje, da bodo tovrstne vaje in posveti pripomogli, da bomo pripravljeni na vsak nadaljnji izziv, saj se je ob začetku ruske invazije namreč pokazalo, da Evropa na to ni bila pripravljena. "Po letu dni je Evropa ostala brez streliva," je pojasnil.

"Predpostavka konflikta v Evropi je zelo realna in na nas vpliva vsak dan, zlasti na področju zelenega prehoda, ki se mu praktično za nekaj časa odpovedujemo," je dejal Volk. Kot je pojasnil, je vojna v Ukrajini v nekaj letih naredila več škode za podnebje, kot bi jo 10-letna proizvodnja celotne svetovne industrije.

Volk je v svojem nagovoru večkrat obsodil rusko agresijo in dodal, da ta ni nič novega, saj da je Rusija pred tem agresijo med drugim izvajala proti Madžarski in nekdanji Češkoslovaški. "Nalijmo si čistega vina in povejmo, od kod preti nevarnost, ali pa si še naprej zatiskajmo oči, rekoč, da je v nevarnosti samo Ukrajina."
Povedal je tudi, da morajo države najprej poskrbeti za lastno varnost, da lahko nato prispevajo znotraj zavezništva. "Za države velja podobno kot za posameznika pri zdravju. Vsak mora najprej poskrbeti za svoje zdravje, šele nato pa lahko za večje probleme poskrbi zdravstveni sistem. Zaupati samo v zdravstveni sistem, da bo poskrbel za vse, je naivno," je pojasnil Volk.

Volk je tudi dejal, da je Robert Golob (tudi v nedavnem intervjuju za N1) krepitev obrambe in varnosti razdelil na tri koncepte oziroma dimenzije, kot je dejal premier. Prva je obramba, v katerega spada vojska in vse ostalo, kar spremlja obrambne izdatke, ki jih namerava, kot je znano, Slovenija povečati na dva odstotka BDP še pred letom 2030. Druga dimenzija je varnost, kar si po Volkovih besedah lahko predstavljamo kot "dvojna uporaba", torej za vojsko in v civilne namene. Tretji sklop pa je odpornost, ki med drugim zadeva civilno zaščito, reševanje, je povedal Volk in svoj nastop zaključil z mislijo, "kdor je pripravljen, je napol rešen".

Kot je v pogovoru za N1 razkril predsednik vlade, bo vlada načrt in strukturo dviga izdatkov za obrambo in varnost pripravila do konca aprila, ko ga bo poslala tudi v državni zbor.

Slovenija je na področju obrambe in odpornosti v dobri kondiciji

Na panelu infrastruktura in energetika so sodelovali ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin in predstavnik Slovenskega državnega holdinga Damir Črnčec. Vsi sogovorniki so pohvalili pripravljenost Slovenije na področju odpornosti infrastrukture in energetike.
Vaja Odpornost 2024 je potrdila stabilnost nacionalnovarnostnega in obrambnega sistema Slovenije, a hkrati razkrila določene vrzeli, ki jih je treba nadgraditi, je dejal Pavlin. Vlada je zato sprejela obsežen akcijski načrt z več kot 50 ukrepi, pri čemer bodo tudi posamezna ministrstva in drugi ključni deležniki pripravili svoje notranje akcijske načrte. Boštjan Pavlin je še poudaril, da obramba in odpornost nista zgolj naloga države, temveč odgovornost celotne družbe, kar se zavedajo tudi državljani.

Podobno je razmišljal tudi Damir Črnčec. Opozoril je, da je bila nacionalna varnost v preteklosti pojmovana predvsem kot skrb za vojsko, policijo in v primeru naravnih nesreč civilno zaščito. Danes po njegovih besedah zajema širši spekter kriznega upravljanja, zaščite kritične infrastrukture in odpornosti celotne družbe. Vaja Odpornost 2024 je pokazala, da se odgovornost za izvajanje teh nalog postopoma širi na različne deležnike, ne le na obrambno ministrstvo.

Poudarili so tudi pomen solidarnosti in sodelovanja. Odpornost ni enkratno dejanje, ampak dolgotrajen proces, ki zahteva nenehno posodabljanje načrtov, izobraževanje in sodelovanje med vsemi deležniki. Slovenija je v marsičem zgled drugim državam v okviru Nata in EU ter ostaja usmerjena v dolgoročno krepitev odpornosti družbe in države, je dejal Črnčec.

Kot je še dejal Črnčec, je vaja Odpornost 2024 prav tako pokazala, da je kritična infrastruktura tudi v lasti zasebnega sektorja. "SDH ima v svojem portfelju številna podjetja, ki so del kritične infrastrukture. SDH mora poleg poslovnih ciljev zasledovati tudi strateške cilje. Zato bomo imeli znotraj SDH skupaj z vsemi podjetji v portfelju priprave na strateške cilje," je poudaril.
Poseben izziv v prihodnje predstavljajo dobavne verige in zagotavljanje samozadostnosti. Pavlin je opozoril, da je pomembno imeti zaloge ključnih dobrin, kot so orožje, strelivo in nujna zaščitna oprema, kar se je pokazalo že med pandemijo koronavirusa. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je izpostavila, da je bilo njeno ministrstvo med vajo Odpornost 2024 zelo aktivno, celo uvedlo dvoizmensko delo in krizni štab. Po njenih besedah je ministrstvo dobro pripravljeno na krizne situacije, saj se ob vsaki naravni nesreči že sooča z izzivi v realnem času.

Bratušek je medtem v luči standardov zavezništva Nato in pozivov za krepitev obrambnih zmogljivosti napovedala, da bodo z ministrstvom za obrambo pregledali projekte, ki so vključeni v državni proračun, pa jih še niso prikazali kot stroške za obrambo. "Mislim, da bo teh kar nekaj," je dejala. Po njenih besedah je zelo pomembna tudi Luka Koper, ki izvaja kar nekaj investicij, ki se jih lahko šteje v t. i. dvojno rabo. "Ko bo v naslednjem letu zgrajen nov drugi tir, bo imel tovor iz Luke v osrednjo Slovenijo daleč najkrajšo pot," je dodala.

Tudi  Bojan Kumer je pohvalil slovensko pripravljenost na področju energetike, a opozoril, da popolne odpornosti ni mogoče zagotoviti. Poudaril je, da je ključno nenehno izboljševati krizno upravljanje, komunikacijo in odzivanje na tveganja. Skupaj z operaterjem distribucijskega omrežja so pripravili različne scenarije za različne krizne primere.

Splošna ugotovitev vaje je, da je Slovenija na področju obrambe in odpornosti v dobri kondiciji ter da lahko predstavlja zgled drugim državam, tudi članicam EU in Nata. Kljub temu so potrebne nadaljnje izboljšave, predvsem pri povezovanju različnih podsistemov in vključevanju celotne družbe v zagotavljanje varnosti in odpornosti države.

Poklukar: Romantike za nacionalnovarnostni sistem v Sloveniji je konec

Na tretjem in osrednjem panelu so se minister za obrambo Borut Sajovic, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, veleposlanik pri Stalnem predstavništvu RS pri Natu Andrej Benedejčič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik Robert Glavaš osredotočili na nacionalnovarnostni sistem, področja in cilje za doseganje čim višje ravni odpornosti države in družbe ter na odpornost in civilno pripravljenost v Natu, ki vplivata tudi na nacionalne rešitve v spremenjenem varnostnem okolju.

Boštjan Poklukar je medtem opozoril, da je romantike za nacionalnovarnostni sistem v Sloveniji konec. Kot je dejal, Slovenija ni odporna proti terorističnim napadom in spomnil na nedavni napad v Beljaku. Ob tem je pojasnil, da se tudi Slovenija sooča s kibernetskimi napadi, grožnjami z bombo in sabotažami.

Prav tako se je z ostalimi govorci strinjal, da je velik problem pomanjkanje kadra. "Vsak minister bo dejal, da kadrov primanjkuje. Na MNZ vprašanje pomanjkanja ljudi rešujemo malo drugače. Za policista je danes potrebna opravljena dvoletna šola na akademiji. Zato danes nagovarjamo mlade ljudi tam, kjer so. Na fakultetah in kariernih sejmih. Krepimo pa tudi pomožno policijo. Odločili smo se povezovati vse varnostne deležnike."

Ob tem je napovedal večja pooblastila redarjev. "V doglednem času bo mestno redarstvo postalo lokalna policija. Tega nihče ne bo zaustavil. Povezujemo se tudi z akterji iz zasebnega varnostnega sektorja. Pomembna pa je tudi korporativna varnost," je razložil minister Poklukar.

Krepitev kadrov sta poudarila tudi Robert Glavaš in Borut Sajovic. Obenem je Sajovic poudaril pomen višanja izdatkov za vojsko, pri tem pa poudarjal civilno vlogo Slovenske vojske pri prevažanju pacientov in med posredovanji ob naravnih nesrečah.

Poglejte tudi odmeven intervju s predsednikom vlade Robertom Golobom