V noči s torka na sredo so volkovi na ekološki kmetiji na območju Brkinov pokončali kar 19 živali, med njimi tudi odraslo oslico in njenega mladička.
Ponoči so volkovi napadli čredo živali na ekološki kmetiji Brhanovi v Gradišici na območju Brkinov, je prvi poročal portal 24ur.com. Napad se je zgodil na ograjenem pašniku, le okoli 70 metrov od naselja. Volkovi so poklali skupaj 19 živali, od tega deset ovac, sedem kozličkov, pa tudi odraslo oslico in njenega mladiča. Še štiri živali so bile ranjene.
Kot je za N1 povedal Bogdan Drožina z ekološke kmetije Brhanovi, so volkovi na tem območju čedalje pogosteje prisotni, čeprav napadov v zadnjih nekaj letih ni bilo. Od letošnje pomladi naprej pa so se se ti začeli vrstiti. “Dva tedna nazaj so mi napadli in ranili že tri teleta. Nedolgo nazaj so napadli tudi v sosednji vasi, pa tudi v drugih vaseh. Skoraj ni dneva, da ne bi napadali in klali živine na območju Brkinov,” pojasni. Po informacijah, ki jih je pridobil od rajonskih lovcev, gre za trop okoli sedmih volkov, ki se pomikajo po celotnem območju, vse do Istre.
Kljub številnim napadom pa se po njegovih besedah pristojni ne zganejo. “Oglednik, ki je prišel na kraj dogodka popisat škodo in vzeti bris za volkove, je dejal, da sami naredijo vse, kar je v njihovih močeh, da bi pomagali zmanjšati število šakalov in volkov. Že lani so dali vlogo za izredni odstrel zaradi povzročene velike škode, ampak od države ni bilo nobenega odgovora ali ukrepanja,” je povedal Drožina in dodal, da naj bi samo inšpektor, ki je bil prisoten ob tokratnem pokolu, letos obravnaval že okoli 80 primerov napadov, vendar na ministrstvu ne ukrepajo.
Mnenja o tem, ali odstrel prepreči napade, so sicer različna. Volkovi so namreč teritorialne živali, zato bi v primeru odstrela njihov prostor lahko prevzeli drugi volkovi, napadi pa bi se lahko celo povečali. Ker volkovi lovijo v skupini, bi, če bi lovci odstrelili enega od ključnih članov tropa, ostali, ki so manj izkušeni, težje lovili svoj naravni plen. Pogosteje pa bi napadli domače živali, ki jih je, če so nezavarovane, lažje upleniti. O nekaterih vzrokih za napade volkov blizu naselij ter ukrepih, ki lahko napade preprečijo, smo pisali po nedavnem napadu volkov sredi kraja Gorje.
“Države ne briga, kaj se dogaja”
Drožina je povedal, da se je napad zgodil, čeprav je pašnik ograjen s 175 centimetrov visoko električno mrežo. Takšno je, kot pripoveduje, namestil ravno z namenom, da je volkovi ne bi mogli preskočiti. Nekaj let je bil mir, to noč pa so po njegovih besedah volkovi očitno tekali okrog pašnika in živali tako dolgo preganjali, da so te same hotele pobegniti iz obore, nakar so jih napadli.
“Imel sem nekaj let staro čredo čistokrvnih ovac pasme safolk brez rodovnika. Ovce so bile drugič breje, zdaj mi jih je pa poklalo. Naj sedaj dokupim živali in čredo spet vzrejam nekaj let zato, da mi jih bodo potem volkovi spet poklali. Ampak države ne briga, kaj se dogaja. Dali bodo tisto odškodnino čez kakšno leto, drugo jih ne zanima. Prepuščeni smo sami sebi,” je kritičen do pasivnosti pristojnih.
Preživele živali so po napadu tudi prestrašene in se zadržujejo samo na manjšem delu pašnika. Ob tem pravi, da ne vem, kaj bo storil, saj živali, predvsem sedaj ko je še lepo vreme, ne morem zapreti v hlev.
“Ne morem zaradi države, ki ne ukrepa, živali zapirati. Če želi država imeti volkove, naj zanje tudi odgovarja,” zaključi.
Za povrhu še nizke odškodnine
Ob vsem skupaj pa slabo voljo kmetom povzročajo še odškodnine, ki v večini primerov ne odtehtajo dejanske škode, ki je ob napadu nastala. “Smo še ekološka kmetija, torej je tržna vrednost živali višja kot živali v konvencionalni reji, odškodnina za ovco brez rodovnika staro nad enega leta, pa je okoli 150 evrov, za jagnjeta pa okoli 80 evrov.
To zdaleč ne odtehta vseh stroškov, ki jih prinese nekajletna vzreja, opozarja Drožina in doda, da je že, če primerja samo tržno vrednost mesa ekološko vzrejenega jagnjeta in odškodnino, v izgubi.
“Za vzgojo črede potrebujem štiri do pet let. Kaj mi pomaga 150 evrov za ovco, za katero sem delal in selekcioniral najmanj tri leta. Tu so še stroški krme, striženje, veterinarska oskrba in ostali stroški. Če bi se na dodeljeno odškodnino pritožil, pa bi na reševanje čakal še dodatno leto dni, na koncu pa bi bila še zavrnjena,” pravi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje