V Gorjah so volkovi v noči s torka na sredo poklali osem ovac zgolj 150 metrov od šole in vrtca, zato je strah med Gorjani te dni večji kot kadarkoli prej. "Resnično si ne želimo kakšne tragedije," opozarja župan Peter Torkar. Je strah domačinov, da bi volkovi napadli tudi človeka, upravičen? In kaj je razlog, da je tarča postala prav občina Gorje, v kateri so v zadnjem mesecu volkovi udarili že štirikrat?
V občini Gorje se zadnji mesec napadi volkov vrstijo drug za drugim. Na pašniku ob robu vasi Krnica so pokončali tri plemenske ovce, še tri pa hudo poškodovali. Eno ovco so pokončali v vasi Grabče, v vasi Krnica pa so se lotili mladih telet.
Zadnji napad v noči s torka na sredo, ko so volkovi poklali osem ovac, je bil po mnenju domačinov kaplja čez rob. “Približali so se centru občine Gorje – nedaleč stran od vrtca, osnovne šole in športnega igrišča, kjer se zadržujejo otroci pa tudi ostali prebivalci,” je v zahtevi po jasnih navodilih države in ukrepih za zaščito domačinov zapisal župan Peter Torkar.
Ker je zver udarila zgolj 150 metrov od šolskega območja, je strah med Gorjani večji kot kadarkoli prej.
A da bi razumeli, zakaj so se volkovi v Gorjah tako približali človeku, moramo najprej razumeti njihovo biologijo in modus operandi.
Z gotovostjo trditi, zakaj je tarča volkov prav ta občina z okoli 3.000 prebivalci, ne moremo, je dejal dr. Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete. Razlogov je lahko več. “Ko se napadi na domače živali ponavljajo, je eden od razlogov lahko to, da se na tistem mestu počutijo varne, ne počutijo se ogrožene od človeka. Drugi razlog je lahko, da imajo razmeroma lahek dostop do plena,” je pojasnil za N1.
K novim napadom pogosto botruje tudi to, da so bili ob prvem napadu uspešni in so tako dobili pozitivno izkušnjo, torej znak, da se jim na tistem območju splača loviti. In še: “Aktivnost ljudi v gozdovih je zdaj, ko smo sredi gobarske sezone, mogoče večja kot sicer. Srnjad in jelenjad, torej volčji plen, se človeku umikata, umikajo pa se tudi volkovi,” je dejal Potočnik. To potrjujejo tudi rezultati rednega spremljanja s pomočjo fotomonitoringa in telemetričnih ovratnic.
Volkovi klali zgolj 150 metrov od šole. Je strah pred napadom na človeka upravičen?
“Ta trenutek ne gre več za to, koliko škode je povzročene na pašnih živalih, ampak za strah, kako je lahko dopuščeno, da zver pride v vas in nihče od pristojnih ne vzdigne glave,” je ogorčen gorjanski župan Torkar. Zato pričakuje, da se odločevalci odzovejo, še preden bi se zgodilo kaj hujšega. “Resnično si ne želimo kakšne tragedije,” opozarja.
Po besedah Potočnika volkovi zelo redko zaidejo v samo središče naselja “in takega vedenja si zagotovo ne želimo”. Povsem običajno pa je, če se prikradejo do roba naselja, še posebej če se tam pase njihov naravni plen ali če je tam postavljen pašnik z domačimi živalmi.
“Ponoči, ko človeške aktivnosti ni, jih plen premami, volkovi pa pridejo v neposredno bližino naselja. To ni nič nenavadnega, tako vedenje opažamo po vsej Evropi in samo po sebi ne predstavlja nobene posebnosti ali pa nevarnosti za človeka. Preskok od tega, da se volk približa človeku do tega, da pokaže neko agresijo, je zelo zelo velik,” miri Potočnik.
V Sloveniji napad volka na človeka še nikoli ni bil zabeležen. Še več, tudi znakov agresivnosti, denimo, da bi se volk človeku približal, ni bilo nikoli zabeleženih. “To pa je točka, ko bi morali zasvetit vsi alarmi, ampak tega v Sloveniji, kot rečeno, do zdaj nismo imeli,” je dejal.
Volk človeka namreč ne vidi kot plen, temveč kot potencialno grožnjo, zato se mu raje izogne. A ker gre za divjo žival, se moramo do volkov vseeno vesti spoštljivo. Če srečamo volka, ki se ravno prehranjuje, je prestrašen, poškodovan ali pa ne more zbežati, je najbolje, da obdržimo razdaljo, se umaknemo, in pokličemo lokalno lovsko družino ali pa številko 113.
Ubijajo na “zalogo”
V zadnjem napadu v Gorjah so bile nekatere ovce po besedah Blaža Černeta z Zavoda za gozdove Slovenije – OE Bled, ki je opravil ogled mesta napada in popisal škodo, močno požrte, zato sklepa, da je šlo za napad celega tropa volkov. Župan pa dodaja, da bi nekateri znaki lahko nakazovali, da so pri napadu tropa odrasli osebki učili volčje mladiče.
“Tega ne poznam, niti ne vem, kako bi se ti znaki pokazali,” je dejal Potočnik. “Dejstvo pa je, da volkovi postanejo konfliktni, ko jim prvi ulov uspe. Znova in znova se jim sproža refleksno vedenje ponovnega pa tudi presežnega plenjenja.”
Povedano drugače: okolje, v katerem volkovi živijo, je zelo nepredvidljivo, ne vedo, kdaj bodo ujeli naslednji plen in se hranili. In ko pride do zelo redkih situacij, ko lahko uplenijo več živali naenkrat, denimo ko plen zaide v globoko vrtačo z globokim snegom ali pa v močvirje, ubijejo tudi po deset živali. Volkovi se na kraj zločina nato vračajo tudi po več mesecev in se hranijo, ubijajo torej “na zalogo”. “To jim poveča možnosti za preživetje,” je ponazoril Potočnik.
In če to preslikamo na razmere v Gorjah, kjer so se volkovi ob zadnjem napadu spravili nad drobnico. Domače živali so skoraj vedno v takih situacijah. Poleg tega ovce nimajo protiplenilskega nagona, da bi se skrile ali pa zbežale, zato se presežno plenjenje v “umetnih razmerah” dogaja bistveno pogosteje. “Dva ali trije volkovi lahko v zgolj nekaj urah ubijejo tudi med 30 in 40 živali. Tako vedenje poznamo tudi pri številnih drugih plenilcih, a je pri volkovih v primerjavi z drugimi velikimi zvermi daleč najbolj konfliktno,” je dejal Potočnik.
Zavod za gozdove glede na podatke iz sezone 2020/21 število volkov v Sloveniji ocenjuje na 120. Potrjenih je bilo 12 različnih volčjih tropov, od katerih jih je 10 v južni Sloveniji (Kočevska, Notranjska, Primorska, Nanos s Hrušico), dva pa sta na Gorenjskem (Pokljuka in Jelovica). Poleg naštetih je na Gorenjskem prisoten še trop križancev med volkom in domačim psom (območje tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo).
Je rešitev odstrel?
Zato v Gorjah zahtevajo odstrel. Ker je pri napadu šlo za presežno plenjenje, je stopil v veljavo eden od členov dovoljenja za odstrel, ki je bilo izdano 22. junija letos. To dovoljuje odstrel dveh volkov na Pokljuki in dveh na območju Jelovice, vendar samo, če so izpolnjeni določeni pogoji, ki so vezani na škodne dogodke.
Na podlagi tako velikega števila napadenih živali se na tem pašniku lahko v desetih dneh odstreli enega volka, je pojasnil Černe. Tako so lovci blejske lovske družine to noč že čakali na pašniku na morebitno vrnitev volkov. V izmenah je sodelovalo več lovcev, vendar volkov ni bilo. Če jim bo enega od volkov uspelo odstreliti, bo kvota za odstrel na Pokljuki zapolnjena. Prvi iz dovoljene kvote je bil namreč nedaleč od zadnjega napada odstreljen že 11. septembra.
Mnenja o tem, ali odstrel prepreči napade, so sicer različna. Volkovi so namreč teritorialne živali, zato bi v primeru odstrela njihov prostor lahko prevzeli drugi volkovi, napadi pa bi se lahko celo povečali. Ker volkovi lovijo v skupini, bi, če bi lovci odstrelili enega od ključnih članov tropa, ostali, ki so manj izkušeni, težje lovili svoj naravni plen. Pogosteje pa bi napadli domače živali, ki jih je, če so nezavarovane, lažje upleniti.
Hubert Potočnik medtem meni drugače. “Če odstrelimo enega volka, je to zelo jasen znak za ostale člane tropa, da so na nevarnem območju. Zelo hitro se učijo in umaknejo,” je dejal. Spomnil se je primerov, ko je lovec volka zgrešil, a je strel ostal del tropa vseeno prestrašil, območje pa so posledično začeli dojemati kot nevarno.
Enako učinkovito je, če domače živali napada zgolj en volk. “Zlasti ko gre za mlade volkove, ki iščejo svoj lastni teritorij, pri lovu pa še niso tako uspešni, zato raje napadejo domače živali. To je koristno tudi za ostale teritorialne volkove, ki živijo na nekem območju in so bistveno manj konfliktni. Torej se naseljem ne približujejo v takšni meri, pa tudi domačih živali ne plenijo tako pogosto,” je zaključil.
Ukrepi, ki škodo zmanjšajo tudi do 95 odstotkov
Na Zavodu za gozdove pojasnjujejo, da lahko rejci škodo bistveno zmanjšajo z uporabo ustreznih zaščitnih ukrepov, denimo z uporabo elektromrež, ki morajo biti vsaj 160 centimetrov visoke. “V primerih, ki jih spremljamo, so se škode zmanjšale od 75 do 95 odstotkov. Treba pa se je zavedati, da nobena zaščita ni 100-odstotno učinkovita, noben ukrep pa ni univerzalno uporaben za vsa območja in situacije,” so dejali.
Na učinkovitost namreč vpliva vrsta dejavnikov: od vrste pašnih živali, razgibanosti terena, velikosti pašnih površin do globine in vlažnosti tal, odmaknjenosti od naselja oziroma lastnikovega prebivališča pa tudi to, kakšno kombinacijo različnih zaščitnih ukrepov (elektromreža in psi, žična elektroograja in nočno zapiranje, nadzor pastirja in psi …) rejci uporabljajo. “Praviloma nadstandardna zaščitna sredstva terjajo tudi več vložene energije, časa in sredstev. Visoke elektromreže so denimo zelo učinkovita zaščita, a jih je težje upravljati in jih pogosto prestavljati, česar pri fiksnih ograjah ni. Za manjše rejce že to lahko predstavlja problem. Tudi za vzgojo in uporabo pastirskih psov ni primeren vsak, saj mora imeti veselje do psov,” so poudarili.
Ministrstvo za naravne vire in prostor sicer nakup nadstandardnih zaščitnih sredstev sofinancira lastnikom, ki so škodo že utrpeli, in sicer v višini 80 odstotkov do zneska 4.000 evrov. Kolikšno škodo so volkovi povzročili v zadnjih letih, si poglejte v spodnji tabeli.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje