Na vrhovnem sodišču po svoji zadnji odločitvi v zadevi posojil v švicarskih frankih, kjer je pritrdilo kreditojemalcema, pojasnjujejo, da sprejeta odločitev ne pomeni nove sodne prakse sodišča. "Tako kot je bila ta, bodo tudi vse nadaljnje odločitve vrhovnega sodišča glede posojil v frankih odvisne od vsakega obravnavanega primera posebej," so navedli. S tem se odzivajo na navedbe Združenja Frank, da odločitev v prid kreditojemalcema daje podlago, da slovenska sodišča ugodijo tudi vsem ostalim tožnikom.
Na Vrhovnem sodišču so zaradi odsotnosti zadostnega vsebinskega pojasnila, kakšna je bistvena posebnost pogodbe v tuji valuti in kaj to pomeni, objavili sporočilo za javnost, v katerem pojasnjujejo nedavno odločitev o reviziji pravnomočne sodbe slovenskih sodišč, ki se nanaša na primer posojila v frankih. Revizijo je vložila banka, a je sodišče ugotovilo, da je neutemeljena ter pritrdilo kreditojemalcema.
Na sodišču zdaj pojasnjujejo, da je bilo za presojo pravilnosti izpodbijane sodbe ključno, ali se ugotovljeno dejansko stanje v obravnavani zadevi v delu, ki je glede uporabe prava osrednjega pomena, razlikuje od primerov, ki jih je doslej obravnavalo vrhovno sodišče.
Banka je vedela, da lahko dobita posojilo le v frankih, v evrih pa ne
Banka je, tako vrhovno sodišče, svoje očitke opirala na prejšnje istovrstne odločbe vrhovnega sodišča, vendar je bilo dejansko stanje v njih drugačno od ugotovljenega v izpodbijani sodbi. Pri nobeni doslej ni bil oblikovan zaključek, da pojasnilna dolžnost banke v razmerju do posameznega kreditojemalca ni bila ustrezno opravljena.
“Dejstva, v katerih se je obravnavana zadeva pomembno razlikovala od predhodnih, so, da je toženka vedela, da sta tožnika sposobna najetja kredita le v švicarskih frankih in da evrskega ne moreta dobiti,” so pojasnili na sodišču. Dodatno banka tožnikoma ni nudila pojasnila glede valutnega tveganja, tožnika sta bila seznanjena le s tistimi informacijami, ki so bile zapisane v pogodbi in na spletu.
Ključno je, ali je banka pojasnila tveganja
Po sodni praksi, ki jo je vrhovno sodišče oblikovalo v prej obravnavanih zadevah, banka pojasnilne dolžnosti glede valutnega tveganja ne izčrpa že z vključitvijo tovrstne določbe v pogodbo, temveč je ključna presoja, ali je valutno tveganje kreditojemalcu v zadostni meri vsebinsko pojasnjeno – kakšna je bistvena posebnost pogodbe v tuji valuti in kaj to pomeni za kreditojemalca.
“Šele če se izkaže, da banka potrošniku ni dala ustreznih pojasnil in zato pogodbene določbe ni moč šteti za jasno in razumljivo, je mogoča presoja nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe,” so pojasnili. Kot so še dodali, je ustavno sodišče v zadevi zavzelo drugačno stališče, a to zaradi izpostavljenih dejanskih posebnosti obravnavanega primera ni bilo pravno odločilno.
V zadnjem primeru je sodišče ugotovilo, da je bilo ravnanje banke nepošteno in zavajujoče.
Pogodbe v frankih niso nične
Iz Združenja Frank so sicer v torek sporočili, da je vrhovno sodišče razsodilo, da kredit v švicarskih frankih predstavlja neomejeno valutno tveganje, ki so mu izpostavljeni samo kreditojemalci, zato je takšna pogodba znatno nesorazmerna v škodo potrošnika. Ocenili so, da gre za prelomno sodbo, s katero je bilo dokončno ugotovljeno, da gre za nično kreditno pogodbo.
Včeraj so nato iz Združenja bank Slovenije sporočili, da to ne drži: “Kreditne pogodbe, vezane na švicarske franke, niso nične.
“Gre le za posamičen primer, sicer pa ostaja sodna praksa vrhovnega sodišča nespremenjena,” so še zapisali, danes pa je tudi sodišče samo sporočilo, da sprejeta odločitev ne pomeni nove sodne prakse sodišča.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje