Vroča kri zaradi stebričkov: "To je geto Koseze." Podjetniki zdaj tožijo občino

Prah okoli potopnih količkov, ki jih je ljubljanska občina lanskega oktobra postavila na Ulico bratov Učakar, se še ni polegel. Nova pravila, da je območje za promet zaprto, dostava pa dovoljena zgolj med 6. in 8. uro zjutraj, številni pozdravljajo, na drugi strani pa jim del prebivalcev in podjetnikov nasprotuje. Še več: odločili so se, da bodo ljubljansko občino celo tožili. Zakaj? In kako je nova ureditev videti v praksi?

Potem ko je ljubljanska občina lanskega oktobra na Ulico bratov Učakar postavila potopne stebričke, s tem pa motorni promet prepovedala, se jeza med prebivalci Kosez očitno še vedno ni polegla. “To je geto Koseze,” je prepričana starejša občanka, ki smo jo srečali ob robu koseških terasastih blokov. Prej smo lahko hrano iz trgovine pripeljali do doma, pripoveduje, zdaj jo moramo nositi. “Mladi gredo zjutraj v službo, zato nam nihče ne more pomagati. In to zahteva veliko truda in moči.”

Prehajanje z avtomobili, razen za določene izjeme, je namreč zdaj mogoče le med 6. in 8. uro zjutraj. “In kdaj se odprejo trgovine? Ob 8.00 ali kasneje,” je dejala.

Nova prometna ureditev, ki jo je sicer predlagala četrtna skupnost skupaj z nekaterimi prebivalci, veliko težavo predstavlja tudi za dostavljalce. V ponedeljek sta malo pred 11. uro s kupom paketov pred količki čakala dva. Eden od njiju, Sulejman Delkić, je po telefonu ravno govoril z eno od strank in jo spraševal, ali se lahko sprehodi do količkov in paket prevzame tam. “To pa ne gre, starši so že starejši, jaz pa sem v Radovljici in paketa ne morem priti iskat,” mu je odgovorila na drugi strani linije.

Potopni količki v ljubljanskih Kosezah povzročajo težave dostavljalcem. (Foto: N1)

Po njegovih besedah mu zaradi novega prometnega režima vsaka stranka zdaj “vzame” od 10 do 15 minut, odvisno od tega, ali gre za starejšo ali mlajšo osebo in kako daleč je blok, v katerem živi. “Če pa bi pakete po naselju raznašal peš, bi moral oddelati dodatno izmeno,” mu je prikimal raznašalec iz drugega dostavnega podjetja. “Do kombija bi se moral namreč večkrat vrniti, saj ne morem vseh paketov nesti hkrati.”

Podobno je pripovedoval vodovodar, ki smo ga srečali, ko se je z orodjem in vedrom v rokah vračal iz bloka, kjer je končal delo. “Ja, peš moram; trikrat tja in nazaj. To je izguba časa. Če želite noter, pa morate imeti dovolilnico. Plačati morate Jankoviću, potem pa bo vse uredil. Ampak stranki tega ne morem računati,” je dejal.

Več o težavah, ki jih povzroča strožja prometna ureditev, si lahko pogledate v videu na vrhu članka.

Plačljive dovolilnice, a ne za vse

Po besedah ljubljanske občine je bila vožnja z motornimi vozili na območju koseških blokov prepovedana že prej. Kljub temu se je promet po epidemiji covida-19 na tem območju vztrajno povečeval, vozila pa so vozila vedno hitreje, kar je po besedah občine predstavljalo nevarnost za pešce in kolesarje; v bližini sta tudi vrtec in osnovna šola.

Potopni količki v ljubljanskih Kosezah. (Foto: Egon Parteli/N1)

Zato je občina prometni režim zaostrila in lani oktobra sprejela odlok, ki določa, katere dejavnosti so v omenjeni soseski dovoljene in pod katerimi pogoji. Gre za gradbena in obrtniška dela, prevoz tople hrane, oskrbo na domu, deratizacijo in nujne servisne storitve. “Če občan potrebuje te storitve, lahko za to dobi dovolilnico,” je oktobra pojasnjevala vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in promet na Molu Maja Žitnik. Letna taksa za dovolilnico znaša 122 evrov, mesečna 24,40 evra, tedenska pa 12,20 evra. Ob tem mora posameznik plačati še 4,50 evra upravne takse. Mogoče je uporabiti tudi enodnevno dovolilnico, ki je brezplačna in uporabna za občane, ki potrebujejo obrtniškega mojstra. Da se ne bi dogajale zlorabe, jo lahko uporabijo zgolj za en dan v tednu, sicer morajo kupiti tedensko dovolilnico.

Podjetniki v tožbo: “Ljubljana je postala avtokratska republika Zorana Jankovića”

Nova pravila so v obup spravila tudi podjetnike, ki imajo med terasastimi bloki svoje poslovalnice. Eden od njih, ki želi ostati anonimen, je za N1 dejal, da sodeluje s približno 50 dobavitelji. Če bi dovolilnice plačal za vse, bi ga to na letni ravni stalo več kot 5.000 evrov.

“Z nekaterimi smo se drugače organizirali oziroma dogovorili, nekateri dobavitelji pa pričakujejo, da bom dovolilnice plačal jaz. Zakaj? Ker se jim enostavno ne izplača dostavljati in kupovati dovolilnice samo zaradi mojega podjetja. To, kar počne občina, je polnjenje svojih žepov na račun uničevanja podjetnikov in lokalne skupnosti,” je prepričan.

Tako kot številne druge pa ga najbolj moti, da pred uvedbo količkov ljubljanska občina ni sklicala nobenega sestanka, na katerem bi se s predstavniki blokov in podjetij pogovorili in našli ustrezen kompromis. Zato se je skupina okoli desetih podjetij odločila, da zoper Mestno občino Ljubljana vloži tožbo.

Potopni količki v ljubljanskih Kosezah. (Foto: Egon Parteli/N1)

“Ne gre za to, da količkov ne podpiramo — to, kar se je prej dogajalo med bloki, je bil kaos. A če soglasja za stebričke ni, jih ne moremo kar postaviti. Ljubljana je postala avtokratska republika Zorana Jankovića,” trdi sogovornik. Po njegovem mnenju prebivalci prometnih omejitev oziroma prepovedi niso spoštovali že prej, ker da občina oziroma redarji niso opravljali svojega dela.

“Popisati bi morali vse, ki so bili parkirani tam, kjer ne bi smeli biti. Ko so občani kršitelje prijavljali, bi redarji morali priti in jih kaznovati. Potem verjetno ne bi imeli tega problema.” Zdaj ko količki stojijo že več mesecev, bi po njegovem mnenju občina lahko naredila vsaj to, da bi uvedla še en termin, ko bi bila dostava dovoljena, “recimo med 12. in 14. uro. Ker ob 7.45 zjutraj so vsi otroci, ki hodijo v tukajšnji vrtec in šolo, na cesti, vsi starši za volanom pa lovijo zadnje minute, da bodo pred 8. uro prišli ven. Kaos. Enkrat bo nekdo nekoga zbil in spet nismo nič naredili.”

Je pred dvignjenimi stebrički res obstalo tudi reševalno vozilo?

Po besedah nekaterih prebivalcev terasastih blokov se je v minulih mesecih nekajkrat zgodilo, da je pred dvignjenimi stebrički obstalo celo reševalno vozilo.

“Moj mož ima pljučno bolezen. Preden je občina postavila količke, je v primeru napada ponj prišla hčerka in ga odpeljala v UKC Ljubljana. Zdaj pokličem rešilca in čakam, ali bo prišel ali ne. Zadnjič je moral sedem minut čakati, da so ga spustili noter. Dejali so mu: ‘Ste 6. v čakalni vrsti.'”

Vodja reševalne postaje UKC Ljubljana Martin Čeh je medtem za N1 pojasnil, da imajo njihove reševalne ekipe posebne kartice, ki omogočajo dostop do območij, ki so zaprta s potopnimi stebrički. “Povedati moram, da sistem večino časa deluje odlično, občasno pa nastajajo manjše motnje, ki se sproti odpravljajo. V tem primeru je na voljo tudi alternativna pot, in sicer videoklic na klicni center ter aktivacija potopnih stebričkov na daljavo.”

Poudaril je, da vse težave ažurno odpravljajo, saj je pravočasen prihod reševalnega vozila v interesu tako reševalne službe kot tudi mestne občine.