Menu Item
Medtem ko je te dni v ospredju vprašanje, ali bo Robert Golob po 17. novembru ostal na položaju predsednika uprave Gen-I, je bil del današnje novinarske konference posvečen tudi morebitni vrnitvi Goloba v politiko. V odgovorih na novinarska vprašanja je vztrajal, da o vrnitvi v politiko za zdaj ne razmišlja in da je njegova prioriteta ostati prvi mož Gen-I. Na ta način lahko, kot je menil, naredi več dobrega za državo.
V zadnjih dneh, odkar je v ospredju, ali bo Robert Golob nadaljeval delo na položaju predsednika uprave Gen-I ali ne, je na politično-gospodarski sceni eno bolj vročih vprašanj tudi to, ali se bo Golob podal v aktivno politiko.
Teh vprašanj je danes, po Golobovi vsekakor neobičajni novinarski konferenci, samo še več. Prav tako jih ni malo, ki jih dogajanje okoli Goloba v zadnjih dneh spominja na leto 2005, ko je moral, prav tako v času Janševe vlade, z vrha Mercatorja oditi Zoran Janković. Naslednji Jankovićev korak je bil vstop v aktivno politiko. Najprej s kandidaturo za ljubljanskega župana, pred parlamentarnimi volitvami 2011 pa je ustanovil še stranko Pozitivna Slovenija in z njo na volitvah premagal SDS. Mu pa po tem ni uspelo sestaviti vlade.
Politični parket Robertu Golobu ni neznan. V času Drnovškove vlade je bil državni sekretar pri ministru Janezu Kopaču. V Pozitivni Sloveniji je bil vse od njenega nastanka, bil je podpredsednik te stranke. Ko sta se Zoran Janković in Alenka Bratušek razšla, je Golob stopil na stran Alenke Bratušek in postal podpredsednik njene stranke, ki se je takrat imenovala ZaAB.
Leta 2013 bi bil skoraj kandidat za mandatarja
Ko je leta 2013 zaradi poročila tedanje KPK pod vodstvom Gorana Klemenčiča o premoženju Zorana Jankovića in Janeza Janše tedanja druga Janševa vlada izgubila večino v parlamentu, je želela Pozitivna Slovenija Janšo zamenjati z Robertom Golobom. Bil je resen kandidat za novega mandatarja, v kandidaturo je celo že privolil, a si je v noči pred vložitvijo konstruktivne nezaupnice premislil. Vodilne člane Pozitivne Slovenije je obvestil, da se za mandatarstvo ne bo potegoval, namesto njega pa je v igro stopila Alenka Bratušek.
Nekdanji politični sopotniki Roberta Goloba o tem, da bi se zdaj preselil v aktivno politiko, močno dvomijo. “Ni mu tega treba,” pravijo, saj so prepričani, da se mu bo uspelo ohraniti na položaju predsednika uprave družbe Gen-I. Če pa bi vladajoči to vendarle preprečili, pa Golobovi nekdanji politični sopotniki vsaj minimalne možnosti, da bi se Golob na ta način vladajočim “maščeval”, ne izključujejo.
“Če bi imel plan B, se ne bi boril za plan A”
Ali se bo Robert Golob vrnil v politiko, so ga na današnji novinarski konferenci spraševali tudi novinarji. Golob je povedal, da o vrnitvi v politiko ne razmišlja, čeprav so spomladanske parlamentarne volitve blizu. “Na kraj pameti mi ne pade,” je povedal, prav tako, da ga v politiko ne sili “notranja motivacija”, saj lahko na Gen-I po njegovem naredi več.
Še naprej voditi Gen-I je Golobov plan A, o planu B pa, kot je poudaril, ne razmišlja oziroma ga nima. Navrgel je tudi, da bo o tem, da bo spomladi sodeloval na volitvah, prej prebral v katerem od medijev, kot pa se bo za to odločil sam. “Če bi imel plan B, se ne bi boril za plan A,” je izjavil in povedal, da bi si, če bi moral oditi z Gen-I, najprej vzel dopust. Doma ima njivo, morda bi se posvetil poljedelstvu, je razmišljal. Samooskrba, tako Golob, je namreč zelo pomembna.
Razmišljanje, da lahko dobro za državo dela le kot politik, se Golobu zdi napačno, čeprav politika ima svoj domet. “A ko se jaz in vsi moji sodelavci lotimo tistega, v čemer smo najboljši na svetu – in to ni politika, to je tisto, kar počnemo – takrat lahko za državo naredimo največ,” je komentiral.
Kritičen je bil tudi do prevladujočega prepričanja, da lahko o tem, kaj je dobro in prav ter kaj ni, sodijo le politiki. Po njegovem ni prav, da državljani dovolijo, da lahko o vrednotah govorijo le politiki, tudi zato, ker prav ti vrednote nenehno kršijo. “Zakaj ne morete vi ali jaz s funkcije predsednika uprave podjetja, ki skrbi za družbeno blagostanje, enakovredno govoriti o vrednotah?” (se) je na novinarski konferenci vprašal Golob. Če bi v ta diskurz privolili v času osamosvajanja, lastne države ne bi imeli, je bil prepričan.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje