Pri zavarovalnici Vzajemna so prepričani, da zakon o statusnem preoblikovanju zavarovalnice protiustavno posega v lastninsko pravico članic in članov Vzajemne ter v svobodno gospodarsko pobudo družbe. Na ustavno sodišče je Vzajemna zato vložila pobudo za presojo ustavnosti zakona in predlog za začasno zadržanje njegovega izvajanja.
Vzajemna je danes na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti zakona o statusnem preoblikovanju zavarovalnice in predlog za začasno zadržanje izvajanja zakona z določitvijo načina izvršitve. Prepričani so namreč, da zakon protiustavno posega v lastninsko pravico članic in članov Vzajemne ter v svobodno gospodarsko pobudo same družbe.
Zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne je DZ potrdil pred dvema tednoma. Do preoblikovanja bo prišlo po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zakon pa ureja premoženjsko razmerje med deležniki zdravstvene zavarovalnice. Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obstoječi obliki bo ukinjeno 1. januarja 2024, ko bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v skladu z julija sprejeto novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju začel zbirati obvezni zdravstveni prispevek.
V zavarovalnici izpostavljajo, da zakon protiustavno posega v lastninsko pravico članov Vzajemne, saj jim v celoti odvzema pravico odločati o družbi. “Upravljavske pravice članov družbe za vzajemno zavarovanje so ustavna kategorija, kar je ustavno sodišče že potrdilo. Poseg vanje je sicer možen, a le če za to obstaja utemeljen razlog. Tega pa v tem primeru ni,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Prav tako zakon posega v svobodno gospodarsko pobudo Vzajemne. “Družba in njeni člani imajo pravico, da se sami odločijo, v kakšni statusni obliki želijo biti organizirani in uresničevati svoje pravice in obveznosti. Tudi pri tem argumentu ne obstaja utemeljen razlog, da bi država prisilno posegla v to pravico,” so dodali.
Po prepričanju Vzajemne zakon pomeni tudi oškodovanje članov in podjetja samega, saj predvideva izplačilo deleža ZZZS, čeprav se je zavod ob ustanovitvi Vzajemne leta 1999 vračilu izrecno odpovedal.
Vzajemna je ustavno sodišče pozvala, naj zadevo obravnava absolutno prednostno in še pred začetkom uporabe zakona s 1. januarjem 2024 sprejme odločitev o zadržanju njegovega izvajanja. Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln je v pogovoru za oddajo Odmevi na Televiziji Slovenija dejal, da ne bo nič tragičnega, če odločitve ustavnih sodnikov o zadržanju izvajanja ne bo v preostalih dveh delovnih dneh leta, jo pa pričakuje v mesecu januarju.
“Prepričan sem, da so argumenti v tej zadevi na strani Vzajemne. Pravni strokovnjaki temu pritrjujejo in podpirajo naša prizadevanja, da preprečimo prisilno preoblikovanje Vzajemne, proti volji več kot 800.000 članic in članov, v delniško družbo. Prednosti vzajemne družbe za članice in člane so jasne in Vzajemna je edina tovrstna družba v Sloveniji,” so medtem Mikelna v Vzajemni navedli ob vložitvi pobude za presojo ustavnosti in predloga za zadržanje izvajanja zakona.
Kot so ga še povzeli v sporočilu za javnost, je treba gospodarske družbe zaščititi pred neupravičenim poseganjem v njihovo delovanje in v svobodno gospodarsko pobudo. “Primer Vzajemne kaže, da se to lahko jutri zgodi z vsakim podjetjem,” je sklenil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje