Podjetji Wolt in Glovo sta v skladu z dogovorom z Mestno občino Ljubljana začeli označevati dostavljalce z identifikacijskimi številkami. Te naj bi po mnenju Mola povečale varnost v prometu v mestnem središču oziroma olajšale identifikacijo prekrškarjev. To možnost ostro zavrača Sindikat Mladi plus, ki poudarja, da "rešitev ni v sankcioniranju že tako ali tako izkoriščanih delavcev in delavk, temveč v spremembi poslovnega modela". Minister za delo Luka Mesec pa je pozval občino in podjetji, da odstopijo od te "nedostojne ureditve" in dejal, da naj "namesto koles upočasnijo algoritem".
V sredini avgusta je ljubljanski župan Zoran Janković sporočil, da je Mestna občina Ljubljana (Mol) s podjetjema Wolt in Glovo dosegla dogovor, da bodo dostavljalci odslej na nahrbtnikih, v katerih je hrana, nosili identifikacijske številke. S tem bi po oceni ljubljanskega župana izboljšali varnost v središču mesta, kjer naj bi dostavljalci divjali in ogrožali pešce.
Direktor Wolta Slovenije Clemens Brugger je v pogovoru za N1 dejal, da ga je plaz kritik zaradi napovedanega ukrepa močno presenetil.
Čeprav Wolt deluje v 23 državah po svetu, podobnega ukrepa, kakršnega so sprejeli v Ljubljani, niso implementirali še v nobenem mestu. “Mislim, da je tukaj na delu tudi kulturni dejavnik,” je priznal v pogovoru. Kot je dodal, pritožbe dobivajo tudi v drugih mestih, a se tam mestne oblasti s tem ne ukvarjajo.
Pred slabimi tremi tedni napovedan ukrep je očitno zdaj v procesu uresničitve, saj sta Wolt in Glovo začela kurirje in kurirke obveščati, da morajo nositi identifikacijske številke. Sindikat Mladi plus je že ob napovedi identifikacijskih številk na nahrbtnikih dostavljalcev opozoril, da je težava v tem, da kurirjem “izkoriščevalske korporacije ne omogočajo dostojnega preživetja, ne da bi ti pogosto tvegali svoja življenja na cestah”.
Danes je predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc pred poslovalnico Wolta, kamor so pozvali kurirje in kurirke na prevzem številk, dejala, da se jim porajajo številna vprašanja, zakaj to ni zapisano v pogodbi, ali bodo dodali aneks pogodbi, zanima pa jih tudi, kako bo potekalo morebitno sankcioniranje ob prijavah, kako bodo preprečevali zlorabe … Na ta vprašanja, ki jih postavljajo, tako Wolt kot Glovo ne odgovarjata.
“Nesprejemljivo se nam zdi, da reševanje tega problema poteka na tak način. Sam poslovni model teh platform je naravnan tako, da kurirje in kurirke sili v hitro vožnjo, saj so plačani na dostavo. Morajo hiteti, da dobijo svoj zaslužek. Rešitev torej ni v sankcioniranju že tako ali tako izkoriščanih delavcev ali delavk, temveč v spremembi poslovnega modela, recimo, da jih plačajo na uro,” je primer boljše rešitve po oceni sindikata navedla Tea Jarc.
Dodala je še, da bi moral Mol zagotoviti primerno kolesarsko infrastrukturo, saj je ta, tako Jarc, za vse, ki tu živimo in delamo, neprimerna. “Vlaga se kvečjemu v ceste, nova parkirišča, ne pa v dobrobit ljudi, ki želimo tu živeti in delati. Namesto da se daje prioriteta turizmu, korporacijam in dobičku, bi pričakovali, da se pomisli na delavce, ki želijo tu živeti in na koncu tudi preživeti,” je še dejala Jarc.
Kurirke in kurirji o oštevilčenju pravijo, da to spominja na druge čase in da se ne želijo počutiti kot živina, saj so tako ali tako že izkoriščani, je prenesla predsednica sindikata Mladi plus. “Kurirji in kurirke so dobili sporočila, da če ne prevzamejo torb s številkami v 48 urah, jim bodo onemogočili dostop do aplikacije. Po domače, prekinili bodo sodelovanje z njimi, ti ljudje pa potem pristanejo na cesti,” je dodala.
Kot je povedala Jarc, danes popoldne organizirajo sestanek z dostavljalci, da se dogovorijo o nadaljnjih akcijah. “Upamo, da se bodo delavci organizirali, se uprli in uporabili vse zakonsko dovoljene, sindikalne pristope,” je dodala. Kot meni Jarc, lahko poleg kurirjev veliko naredijo tudi potrošniki, ki se lahko “enostavno odločijo, da ne podpirajo poslovnih modelov, ki izkoriščajo sodržavljane in sodržavljanke”.
Pristojni minister za delo Luka Mesec je označevanje dostavljalcev označil za nedostojno. “Wolt in Glovo sta platformi, ki ne zaposlujeta, njihovi delavci so v prekarnih položajih, čeprav izpolnjujejo pogoje za zaposlitev. Marsikdo se s tem preživlja, ne služi le par ur na dan. Obe spletni platformi sta v neregularnem položaju, Evropska komisija pa je pred mar meseci predlagala, da bi morali ljudi, ki delajo preko spletnih platform za polni delovni čas, redno zaposliti.”
Kot je povedal Mesec, bi lahko bila zadeva na evropski ravni rešena prej kot v letu dni. To pomeni, da bi bila izdana direktiva, ki bi platformam nalagala, da ljudi, ki izpolnjujejo elemente delovnega razmerja, tudi zaposlijo. Direktiva je nastala na pobudo Evropske komisije, prestala obravnavo v Evropskem parlamentu, zdaj pa bodo o njeni usodi odločile države članice.
“Oblikovala sta se dva tabora, na eni strani smo Slovenija, Španija in Belgija, mi smo za zelo jasno regulacijo. Na drugi strani so države, ki poskušajo to ureditev razvodeniti, recimo Nizozemska in Irska. A glede na voljo Evropske komisije in Evropskega parlamenta, računam, da bo direktiva, ki jo bomo dali od sebe, zavezujoča, in ne zgolj spodletel poskus regulacije spletnih platform,” je o direktivi še povedal minister.
O rešitvi, ki jo je skupaj s predstavniki Wolta in Glova našel ljubljanski župan Jankovič, je dejal, da gre za reševanje problema na napačnem koncu. “Ti ljudje so plačani glede na učinek, glede na to, kako hitro hrano dostavijo. Naj namesto koles upočasnijo algoritem oziroma ljudi, ki se s tem preživljajo, zaposlijo, in jih ne silijo v to, da šteje vsaka minuta,” je dejal.
Minister Mesec je napovedal, da se namerava še danes dobiti z županom prestolnice, pred tem pa je za žaljivo označil njegovo izjavo, da “če komu ne ustreza nov položaj dostavljalcev, naj gre kelnarit”. Kot je dejal Mesec, je to aroganca, kakršne si župan največjega mesta v Sloveniji ne bi smel privoščiti. “Ni samo župan tistih, ki bodo kolesarje prijavljali, temveč so tudi Woltovi in Glovovi kolesarji tisti, ki v tem mestu živijo in si v njem zaslužijo spoštovanje in enakopraven položaj,” je dodal.
Na ministrstvu nameravajo pregledati, če obstaja zakonska podlaga za to oštevilčenje. “Ker če je ni, bomo s sindikatom to izpodbijali,” je še povedal Mesec.
Dostavljalci podjetja Wolt so se danes protestno zbrali na Miklošičevem trgu. V sindikatu Mladi plus so že pred napovedali, da se bodo kurirjem in kurirkam pridružili ter iskali skupno rešitev za zaustavitev oštevilčenja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje