Potem ko je predlog Mestne občine Ljubljana oziroma župana Zorana Jankovića o označevanju kurirjev Wolta in Glova s številkami sprožil plaz kritik, smo se o izkušnjah pogovarjali z dvema dostavljalcema, ki opozarjata na številne težave. Sistem po njunih besedah kurirjem ne zagotavlja nikakršne stabilnosti in predvidljivosti. Opozarjata tudi, da je županova rešitev neustrezna in problematična, saj kurirje v hitro vožnjo sili potreba po zagotovitvi dela in dohodka. Direktor Wolta Slovenije priznava, da gre za rešitev, ki je doslej niso implementirali v nobenem drugem mestu, kjer Wolt deluje. Dostavljalci v povprečju zaslužijo med 10 in 11 evri, od tega pa morajo odvesti še dajatve.
Sogovornik, ki je še do nedavnega delal za Glovo, pravi, da je od hitrosti dostave neposredno odvisno, kdaj in koliko lahko delaš. “Glovo ima sistem vnaprejšnjega vpisovanja na urnik. Boljšo kot imaš oceno, hitreje se ti odpre urnik, več ur imaš na izbiro. Ocena pa je odvisna predvsem od tega, koliko delaš in koliko dostav opraviš, pa tudi od tega, ali dostavljaš točno ali pa zamujaš, kakšne ocene ti podeljujejo stranke …” našteva. “Če greš na dopust oziroma nekaj časa ne delaš, ti pade ocena in s tem imaš manj priložnosti za delo. Ker ne delaš – ker pač ne moreš – ti spet pade ocena in znajdeš se v začaranem krogu,” pravi sogovornik in dodaja, da “lahko delaš, kadar hočeš in kolikor hočeš, le če delaš ves čas”.
Sam je dostavljal v povprečju štiri ali pet ur na dan in zaslužil okrog 10 evrov na uro. Dostavljal je s kolesom, pravi. Delo na Glovu je zaključil prav zato, ker mu ni več uspelo dobiti prostih ur na urniku.
Kot je znano, so vsi kurirji, ki dostavljajo za Glovo in Wolt, v prekernih oblikah dela, kar pomeni, da delajo prek študentske napotnice, s. p. ali d. o. o. Plačani so po številu dostav. “Če si stimuliran s hitrostjo dostavljanja, boš vozil hitro, ne pa na območju za pešce sestopil s kolesa in šel peš, saj ti bo to lahko vzelo pet ali deset dodatnih minut,” pove v odzivu na napovedane ukrepe zoper prehitre dostavljalce. “V pogodbi, ki jo podpišeš, je sicer tudi člen o tem, da se boš pri delu držal cestnoprometnih predpisov, s čimer si podjetje umije roke nad tvojimi morebitnimi prekrški. Ukrepi za krepitev prometne varnosti gredo povsem navzkriž s politiko dela in plačevanja,” je še kritičen sogovornik.
Dve uri na ulici brez naročila
Pri Woltu sistema urnika ni, kurirji lahko delajo po mili volji, se pa zato zgodi, da je v določenih časovnih intervalih velik presežek kurirjev na ulicah, ki zato nimajo dovolj dela, pravi kurir, ki dela za to podjetje.
“Wolt rekrutira vedno nove ljudi, ki zaslužijo dobro, obstoječi kurirji, ki smo tukaj že dlje časa, pa čedalje slabše. Pred enim letom sem lahko delal po pet ur na dan in sem zaslužil dobro, zdaj moram delati po deset ur in več, da imam kaj od tega. Včasih se zgodi, da tudi po dve uri čakam na ulici in ne dobim dostave,” pravi. Opiše dan, ko je delal 14 ur, prevozil je 200 kilometrov in v tem času opravil 25 dostav. Njegov kolega je v istem času dobil 75 naročil, torej trikrat toliko.
“Nekoč sem sedel pri restavraciji in sam poklical za naročilo, da bi preveril, ali bom jaz dobil dostavo, glede na to, da sem najbližje in da že eno uro nisem imel dela. Pripeljal se je drug kurir in on prevzel naročilo. Ko sem vprašal Wolt, kako je to mogoče, so mi odgovorili, da se naročila razdeljujejo na podlagi algoritma,” pove sogovornik. “Tudi če bo sto kurirjev prenehalo delati, jih bodo imeli še vedno dovolj. Preprosto jim ni mar za nas,” opozarja Woltov dostavljalec.
O najvišjih zneskih ne želijo
Direktor Wolta Slovenije Clemens Brugger trdi, da je za razdeljevanjem dostav med kurirje “čista matematika”, saj je edini cilj čimprejšnja dostava naročniku. “Sistem najde najprimernejšega dostavljalca na podlagi bližine do restavracije in do naročnika,” pravi. Včasih dostavljalci menijo, da takšno razdeljevanje ni fer, priznava, a dodaja, da je to “pač v človeški naravi”.
Brugger še pravi, da imajo v bazi trenutno tisoč kurirjev, v povprečju jih je tedensko aktivnih petsto. Na vprašanje, kaj je namen rekrutiranja vedno novih kurirjev, odgovarja: “Tukaj imamo dva cilja: prvič, da je povprečni urni zaslužek med 10,50 in 11 evri, in drugič, da dostavljamo v manj kot 30 minutah. Na podlagi predvidenih naročil lahko predvidimo, koliko dostavljalcev bomo potrebovali. Pomembno nam je, da je povprečni urni zaslužek okrog 11 evrov, to držimo na tem nivoju. To je dober zaslužek za dostavljalce. To je tudi pomemben cilj za nas,” še zagotavlja sogovornik, a na vprašanje, ali torej lahko zagotovi, da vsi dostavljalci dosegajo takšno urno postavko, odgovarja, da gre za povprečje. “Če nekdo dela od 10. do 11. ure, bo zaslužil manj, kot če dela od 12. do 13. ure. Dostavljalci to vedo. Povprečje je 11 evrov, a to ne pomeni, da bo dostavljalec vedno toliko zaslužil.”
Večina dostavljalcev po njegovih besedah to delo opravlja kot dopolnilno dejavnost; delajo v povprečju 55 ur na mesec in za to dobijo okrog 600 evrov. “So pa tudi takšni, ki se odločijo, da delajo več. Nekaj deset najbolj aktivnih lahko zasluži tudi 2.000 evrov ali še več na mesec,” pravi Brugger, ki o natančnih zneskih ne želi govoriti. Število ur, kolikor posamezen dostavljalec lahko dela, pri Woltu ni omejeno.
Tudi iz Glova so nam odgovorili, da je povprečna urna postavka kurirjev okrog 11 evrov. Najvišjih mesečnih honorarjev tudi tam niso želeli specificirati ali komentirati. “Je pa res, da je največji mesečni zaslužek znašal nekaj tisočakov,” so zapisali. Prek te platforme je sicer v zadnjih 30 dneh dostavljalo 315 kurirjev, med njimi jih je bilo v Ljubljani aktivnih 170, so še navedli. Na vprašanje, zakaj rekrutirajo vedno nove ljudi in ali je cilj takšne kadrovske politike izogibanje morebitnim elementom delovnega razmerja, nam iz Glova včeraj niso odgovorili.
Naš sogovornik, ki je še nedavno delal pri Glovu, poudarja, da gredo veliki zaslužki – kot pravi, so nekateri zaslužili tudi okrog 3.000 evrov na mesec – pretežno na račun zelo velikega števila ur dela. “A če upoštevaš vse, kar moraš od tega bruto zneska odšteti – prispevke za s. p., malico, prevoz na delo, stroške goriva, servisov in amortizacije prevoznega sredstva, opremo za delo, pokritega pa nimaš niti dopusta ne bolniških, na koncu ne ostane tako veliko, kot je videti na prvi pogled. Ostane lahko precej manj od povprečne slovenske plače.” Njegov kolega z Wolta dodaja, da je moral vsak teden plačati tudi globo mestnemu redarstvu, saj so mu, tudi ko je samo za minuto pustil vozilo na ulici, da je lahko odnesel hrano do vrat naročnika, napisali kazen. Zato je sčasoma prenehal dostavljati z avtom, pravi.
Ukrepov zoper dostavljalce še nikjer, razen v Ljubljani
Brugger priznava, da ga je plaz kritik zaradi opremljanja dostavljalcev z identifikacijskimi številkami močno presenetil. V sredo so se namreč oglasili v Sindikatu Mladi plus, kjer so skupaj s somišljeniki opozorili, da “izkoriščevalske korporacije” kurirjem ne omogočajo dostojnega preživetja, ne da bi ti pogosto tvegali svoja življenja na cestah. Direktor Wolta je namreč prepričan, da “večina dostavljalcev ve, da jim ni treba hiteti” in da jih sistem ne sili v to, saj jim da na voljo dovolj časa, da lahko varno prispejo do cilja. “Tisti, ki največ zaslužijo, dobijo najmanj pritožb glede tega, ker se pametno prilagajajo; rečejo si, ne bom hitel zaradi dveh minut, saj vedo, da jih to lahko drago stane,” pravi.
Čeprav Wolt deluje v 23 državah po svetu, podobnega ukrepa, kakršnega so sprejeli v Ljubljani, niso implementirali še v nobenem mestu. “Mislim, da je tukaj na delu tudi kulturni dejavnik,” razmišlja Brugger in dodaja, da je hitra vožnja v ljubljanskem mestnem središču očitno velik problem za občane in župana. Pritožbe, kot pravi, dobivajo tudi v drugih mestih, razlika pa je v tem, kakšna je pripravljenost predvsem mestnih oblasti, da se s tem ukvarjajo.
Zaradi morebitnih pritožb nad dostavljalci direktor sicer ne pričakuje odpovedi pogodb, saj so tudi doslej to reševali s pogovorom, zato ga tudi morebitne lažne prijave ne skrbijo. “Odzvali se bomo predvsem, če bomo dobili obvestilo redarjev ali policije. Tudi Mol smo opozorili, da je najpomembnejše, da redarji opravijo svoje delo.”
Razmišljajo o “elementih socialne varnosti”
Na vprašanje, kako se odziva na pozive k okrepitvi varnosti in zagotovitvi rednih zaposlitev, odgovarja, da večina dostavljalcev ceni prav fleksibilnost. Zato, kot pravi, razmišljajo, kako lahko zagotovijo “elemente varnosti, ne da bi dostavljalci pri tem izgubili fleksibilnost”. Večina dostavljalcev namreč ne želi redne zaposlitve, dodaja, ampak gre za samostojne podjetnike, ki cenijo fleksibilnost in velik zaslužek.
Naš sogovornik, ki dostavlja za Wolt, ne spada med takšne. Pred tednom dni se je poškodoval med dostavljanjem hrane, zaradi česar ne more hoditi, a kljub temu dela, saj si, kot pravi, ne more privoščiti odsotnosti z dela. “Rad bi našel normalno službo in mogoče obdržal samo popoldanski s. p. za dostave. Tukaj ne zaslužim nič, delam tako rekoč samo za pokrivanje osnovnih stroškov. A tudi zapreti s. p. ni preprosto. Do denarnega nadomestila za brezposelnost ne bi bil upravičen, do socialne denarne pomoči pa šele po nekaj mesecih. Kako naj v tem času preživim?” se še sprašuje.
Trd oreh tudi za inšpektorje
Inšpektorat RS za delo je v svojem poročilu za leto 2021 opozoril, da je v primeru tako imenovanega platformnega dela pogosto nemogoče dokazati elemente delovnega razmerja, četudi delavec ves svoj prihodek ustvari prav s takšnim delom. “Treba je upoštevati, da na strani delodajalca praviloma ne nastopa neka klasična pravna ali fizična oseba, ki posluje na trgu dela, pač pa platforma,” so opozorili. Tista, ki razporeja delo, motivira in sankcionira, je aplikacija in ne vodja delovnega procesa. Glede na omenjene specifike bi prilagoditev normativne ureditve po mnenju inšpektorjev najverjetneje olajšala učinkovit inšpekcijski nadzor, so še zapisali v poročilu.
Na delovnopravne izzive platformnega dela naj bi sicer na ravni EU poskušala odgovoriti Direktiva o platformnem delu, ki je v pripravi. Predlog direktive med drugim določa poenostavitev opredelitve delovnega razmerja, določitev višine plačila, omejitve nadzora nad izvajalcem dela s strani platforme (in s tem posegov v osebno sfero delavca), prepoved sprejemanja odločitev samo na podlagi algoritmov (delavec denimo ne more biti odpuščen samo prek ali s strani aplikacije) in obrnjeno dokazno breme (v primeru spora mora platforma dokazati, da ni šlo za delovno razmerje, in ne izvajalec dela, da je šlo). Sprejem direktive bi lahko pomenil pomemben korak naprej v smeri pospešitve postopkov dokazovanja in bi lahko pomembno olajšal delo inšpektorjev, so zapisali v poročilu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje