Menu Item
V parlamentu so poslanci s 50 glasovi za in 29 proti sprejeli novelo zakona o Prešernovi nagradi, ki predvideva prenos organizacije proslave ob kulturnem prazniku z UO Prešernovega sklada na koordinacijski odbor za državne proslave. Temu so nasprotovali v opozicijskih SDS in NSi; slednja je vložila dopolnilo, da se črta omenjeni prenos, a ni bilo sprejeto.
Ob obravnavi novele zakona je državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan uvodoma ponovil, kar je povedal že na odboru za kulturo, da se organizacija kulturne proslave ob Prešernovem prazniku s prenosom na koordinacijski odbor za državne proslave dviga na višjo raven.
Koordinacijski odbor, ki organizira tudi vse druge državne proslave, ima po njegovih besedah boljše organizacijsko znanje in produkcijske zmogljivosti od Upravnega odbora (UO) Prešernovega sklada. S tem bo kulturna prireditev postala enakovredna drugim proslavam. Obenem je poudaril še na odboru sprejeto koalicijsko dopolnilo k noveli zakona, ki določa slavnostnega govornika na proslavi, ki je lahko bodisi predsednik Upravnega odbora (UO) Prešernovega sklada ali eden od njegovih članov.
Po poročilu odbora za kulturo DZ kot matičnega delovnega telesa, ki ga je predstavila njegova predsednica Sara Žibrat (Svoboda) in predstavitvi stališč poslanskih skupin – koalicijske so v predstavitvah novelo podprle, opozicijski SDS in NSi ne – se je med poslanci vnela burna razprava, ki jo je ena od predsedujočih Nataša Sukič (Levica) označila za žolčno.
Poslanci NSi so predstavili nestrinjanje z novelo in svoje dopolnilo, ki črta prenos organizacije proslave ob kulturnem prazniku iz UO Prešernovega sklada na koordinacijski odbor za državne proslave. Po njihovem mnenju novela prinaša politizacijo, kazen in zastraševalni moment vladajočih.
Po besedah Janeza Ciglerja Kralja (NSi) “novela zakona korenini v dogodkih izpred 23 let, ko je Svetlana Makarovič zavrnila nagrado Prešernovega sklada”. Nagrado ji zdaj po njegovem mnenju vračajo po vseh pretečenih rokih. Na spornost denarnega nakazila, ki ga je v višini več kot 8000 evrov odobrila ministrica za kulturo Asta Vrečko, je na nujni seji komisije državnega zbora za nadzor javnih financ opozoril tudi predsednik UO Prešernovega sklada Jožef Muhovič. Cigler Kralj tako novelo razume kot direktno maščevanje Muhoviču in zastraševanje nadaljnjih odborov. Aktualnemu se namreč letos izteče mandat.
Alenka Jeraj (SDS) je menila, da vzrok za predlagano novelo tiči v “lanskoletni aferi”, ko sta Prešernove nagrajence po njenih besedah “zasenčili Svetlana Makarovič in ministrica Asta Vrečko“. Po poslankinem mnenju nejasnosti glede organizacije proslavo med ministrstvom za kulturo in UO ne obstajajo, čeprav jih predlagatelji novele izpostavljajo. Spomnila je tudi na negativno mnenje državnega sveta o noveli, ki ga je na odboru za kulturo predstavil nekdanji minister za kulturo Jožef Školč. Ta je opozoril na skušnjavo vsaki vladajoči koaliciji, da se bo vmešala v proslavo. Obenem je po besedah Jeraj sporen tudi prenos na vladni koordinacijski odbor.
Predstavniki koalicijskih strank v noveli vidijo le tehnično spremembo. Jonasu Žnidaršiču (SD) se prenos organizacije na koordinacijski odbor, ki ima vse znanje in produkcijske zmožnosti za profesionalno organizacijo, ne zdi sporen, Tatjana Greif (Levica) je menila, da novela odpravlja anomalijo, da te proslave doslej ni organiziral koordinacijski odbor.
Iz opozicijskih vrst je bilo slišati tudi očitke, da novela ne razrešuje vprašanj, ki sta se odprla lani; ponovna podelitev nagrade in morebitni odvzem. Andrej Hoivik (SDS) je spomnil in ob tem navajal medije, da naj bi Vrečko lani razmišljala o odvzemu Prešernove nagrade Marku Rupniku. Državni sekretar Rusjan mu je odvrnil, da je ministrica dejala, da bi primeru, če bi mu hoteli odvzeti nagrado, morali spremeniti zakon. Obenem je poudaril, da na ministrstvu za kulturo ne podpirajo odvzema nagrade.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!