Menu Item
Potem ko so s pravosodnega ministrstva v sredo sporočili, da so sodnemu izvedencu prof. dr. Bojanu Zalarju zaradi sporne izjave o prijavah spolnih zlorab izdali samo pisno opozorilo, so se na družbenih medijih zvrstili ogorčeni odzivi, da je takšen ukrep preblag. V društvu SOS so opozorili, da je posledica takšnih izjav, ki jih podajajo avtoritete v družbi, utišanje žrtev in da sporočilna vrednost ukrepa ni sorazmerna s povzročeno škodo. Oglasila se je tudi ministrica Švarc Pipan, ki je pojasnila svojo odločitev. Pri Pravni mreži za varstvo demokracije so ministričino pojasnilo ocenili kot problematično. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se glede ukrepa niso opredeljevali, so pa ponovno ostro obsodili Zalarjevo izjavo. Zapisali so, da je z izjavo pokazal, da je "del problema".
“Lahko me sprašujete kot sodnega izvedenca, sem že stokrat povedal. Pred 20 leti je bilo prijavljenih 10 spolnih zlorab, devet je bilo resničnih. Danes od 10 ne vem, ali je ena res. Ker je to del nečesa, del sistema.” To je sodni izvedenec prof. dr. Bojan Zalar, sicer generalni direktor Psihiatrične klinike Ljubljana, pred nekaj meseci izjavil na novinarski konferenci po objavi našega članka s pričevanji o nasilju nad pacienti na kliniki. Z izjavo je, kot smo poročali, ponazoril svoj dvom o resničnosti navedb o nasilju nad pacienti. Izjava pa je bila netočna, saj podatki kažejo, da je lažnih prijav spolnih zlorab v resnici zelo malo.
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je zoper Zalarja takrat uvedla disciplinski postopek, saj je ocenila, da njegova izjava škoduje ugledu in verodostojnosti sodnega izvedenstva, kar se po zakonu o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih šteje za lažjo disciplinsko kršitev. Za takšno kršitev sta po zakonu predvidena pisni opomin ali javni opomin, ki se za obdobje enega leta po pravnomočnosti vpiše v javni del imenika. Vendar pa se je ministrica na koncu odločila za (še) blažji ukrep. Zalarju je izrekla zgolj pisno opozorilo, ki je predvideno, “če je kršitev storjena v takih olajševalnih okoliščinah, ki jih delajo posebno lahko”.
SOS: “Ponovno utišanje žrtev”
Predsednica društva SOS Maja Plaz je opozorila, da je takšen ukrep glede na škodo, ki jo je povzročila Zalarjeva izjava, preblag. “Njegova sporočilna vrednost ni sorazmerna s škodo, ki je bila povzročena z absolutno izraženim dvomom o resničnosti prijav spolnega nasilja. Tako imenovanih lažnih prijav (spolnega) nasilja je dejansko izjemno majhen odstotek, na ta način pa se v družbi ustvarja oziroma utrjuje vtis, da so vse prijave spolnega nasilja lažne, in žrtve se tako ponovno utiša. Izjave avtoritet s področja, ki se srečuje ravno s tovrstnimi sumi kaznivih dejanj, imajo v družbi veliko težo, zato je njihova odgovornost toliko večja. Skrbi dejstvo, da nasilje pogosto ni prepoznano kot nasilje niti s strani stroke, pa najsi bo spolno ali katera druga oblika nasilja. Gotovo je nastala situacija priložnost za ministrstvo za pravosodje, da razmisli o spremembi dokumentov, na osnovi katerih odloča v takih primerih. Zaupanje žrtev v sistem je že tako nizko, tako razgaljena stališča do (neobstoja) nasilja so zato močno opozorilo in veliko vprašanje je, koga dejansko ščiti sistem, na katerega se žrtve obrnejo po pomoč,” je zapisala.
Odzvali so se tudi v Inštitutu 8. marec, kjer se sprašujejo, za kakšno družbo si prizadeva ministrica Švarc Pipan. “Že nekaj mesecev lahko spremljamo dogajanje, ki zadeva nasilje na psihiatrični kliniki v Ljubljani. Kljub veliki količini pričevanj različnih akterjev, vključenih v tamkajšnji proces, je vodstvo vse domneve vztrajno zanikalo. Generalni direktor Bojan Zalar je na novinarski konferenci takrat med drugim dejal: ’Pred 20 leti je bilo prijavljenih 10 spolnih zlorab, devet je bilo resničnih. Danes od 10 ne vem, ali je ena res.’ S tem je povedal, da žrtvam nasilja po novem ne verjame. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je njegovo izjavo takrat ocenila kot neumestno in škodljivo. Danes pa je postalo jasno, da se je vodstvu odločila dati le pisno opozorilo. Mi pa se sprašujemo, zakaj? Kaj več oblast še potrebuje, da se bo odločila ustaviti nasilje? Kako naj se ob tem počutijo žrtve? Njihovi svojci? Študentke, ki so tam opravljale prakso, nasilje prijavile, zgodilo pa se ni nič? Zaposleni, ki so zaradi preveč nasilja dali odpoved? Za kakšno družbo si prizadeva naša ministrica?” so v sredo zapisali na družbenih omrežjih.
Ministrica: Drugačen ukrep bi trajal predolgo
Ministrica se je na družbenem omrežju X odzvala na eno od ogorčenih sporočil uporabnic, ki je opozorila, da je Zalarjeva izjava povzročila “ogromno škodo” in da tako blag ukrep ni dovolj. Švarc Pipan je v odgovoru glede disciplinskega postopka, ki je trajal pet mesecev, zapisala: “Pisni opomin ali javni opomin bi bila odprta za upravni spor, ki bi se znal dolgo vleči (in pred pravnomočnostjo, kdo ve, kdaj, ne bi mogel niti biti javno objavljen). Za prihodnje pa težim k strožjim pravilom in zakonodaji v zvezi s tem.” Dodala je, da na ministrstvu “pospešeno” pripravljajo sistemske spremembe na tem področju, saj da obstoječa zakonodaja strožjega ukrepa v tej situaciji ne omogoča.
Spomnimo, da je ministrica junija opozorila, da tovrstne izjave “postavljajo pod vprašaj primernost Zalarjevega nadaljevanja sodnoizvedenskega dela”.
Pravna mreža za varstvo demokracije: Ministričino pojasnilo je problematično
Na ministričino pojasnilo so se odzvali pri Pravni mreži za varstvo demokracije. Opozorili so, da niso zasledili, kakšne naj bi bile olajševalne okoliščine, zaradi katerih se v disciplinskih postopkih lahko izreče pisno opozorilo, zasledili pa so ministričino pojasnilo, ki se jim zdi problematično z dveh vidikov. “Pojasnilo kaže na to, da v postopku izvedencu ni bila izrečena ustrezno stroga sankcija, ker ministrstvo ni želelo izvedencu dati priložnosti, da bi pravilnost odločitve preveril v sodnem postopku. Izvedenec je bil torej očitno premilo obravnavan, ker se ministrstvo ni želelo soočiti s sodno presojo, kar je problematično že samo po sebi, ko pa se takega ravnanja posluži ministrstvo za pravosodje, je to še bolj zaskrbljujoče,” so opozorili v odzivu na družbenih medijih.
“Zmotno je tudi stališče ministrstva, da bi bilo o izidu postopka v tem primeru dopustno javnost obvestiti šele po pravnomočnosti odločitve, saj gre brez dvoma za javno pomembno temo, v okviru katere se je izvedenec, ki ni anonimni posameznik, ampak je hkrati tudi direktor bolnice, tudi sam javno izpostavil, zato je z vidika svobode izražanja pomembno, da je javnost o njej korektno, a hkrati tudi ažurno obveščena že tekom postopka.” Zapisali so še, da pozdravljajo težnjo ministrice, da bi se “tovrstne ekscese” obravnavalo hitro in transparentno, “a ne na račun pravilnosti izrečene sankcije”.
Izjava v nasprotju z znanstvenimi raziskavami
Izjava, ki jo je izrekel Zalar, je bila v celoti neskladna z vsemi znanstvenimi raziskavami, je junija za Delo povedala sociologinja in strokovnjakinja za področje femicida s filozofske fakultete dr. Jasna Podreka. Te namreč kažejo, da je lažnih prijav spolnega nasilja okrog en odstotek, je povedala. Zalar je v svoji izjavi ocenil, da je lažnih prijav 90 odstotkov. Za svojo izjavo se je pozneje opravičil.
Za odziv smo prosili tudi stranko Levica, ki jo vodi Asta Vrečko, ter ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki ga vodi Luka Mesec, saj so se tako v stranki kot na ministrstvu junija ostro odzvali na Zalarjevo izjavo.
Iz Levice so nam naknadno, po tem, ko je bil članek že objavljen, poslali sporočilo, da so “negativno presenečeni nad milo sankcijo, ki jo je bil deležen Bojan Zalar”. “S tem se pošilja v javnost napačno sporočilo, da je relativizacija spolnega nasilja sprejemljiva. Sistem bi moral bolj zaščititi žrtve, ki so ranljive, stigmatizirane in se nahajajo v neenakih razmerjih moči. Zato bi bilo na mestu, da čim prej pride do spremembe zakonskih podlag, na osnovi katerih bi lahko tovrstne sporne prakse primerno sankcionirali,” so zapisali v stranki.
Z MDDSZ so prav tako naknadno poslali odziv. Državni sekretar Dan Juvan se v izjavi ni opredeljeval do ministričinega ukrepa, obsodil pa je Zalarjevo izjavo. “Ključni problem nasilja je, da se žrtvam ne verjame. Bojan Zalar je s svojo izjavo pokazal, da je s širjenjem škodljivih ukoreninjenih stereotipov pravzaprav del problema, kar poraja resne dvome o njegovi usposobljenosti za opravljanje dela sodnega izvedenca, še posebej, če so v postopke, v katerih sodeluje, vpletene žrtve nasilja. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se borimo ravno proti tovrstnim stereotipom in predsodkom o maščevalni in preračunljivi ženski, ki podaja lažne prijave nasilja. Da kaj takega izjavi celo sodni izvedenec, ki na tem področju predstavlja stroko, pa je skrajno nedopustno. Sodni izvedenec bi moral žrtev zaščititi, namesto da ji škodi,” je bil oster Juvan.
Zapisal je še: “Iz njegove izjave je jasno razvidno, zakaj je spolno nasilje kljub razširjenosti ena najmanj prijavljenih oblik kaznivega dejanja, zakaj žrtve ne zaupajo institucijam in zakaj se širijo predsodki in stereotipi o ženskah. Naš skupni cilj mora biti ravno nasproten – žrtve vseh oblik nasilja moramo opogumiti in jim zagotoviti primerno obravnavo. Od javnih funkcionarjev na kakršnem koli položaju, še posebej pa na čelu zdravstvene ustanove, zato pričakujemo, da se bodo vzdržali škodljivih izjav, ki prestavljajo pozornost s storilcev na žrtve in ki dvomijo glede razširjenosti pojavov in težavnosti prijavljanja spolnega nasilja.”
Kam po pomoč, če ste žrtev spolnega nasilja:
Policija: telefon 113
Društvo SOS: telefon 080-11-55, elektronski naslov [email protected]
Društvo za nenasilno komunikacijo: telefon 031 770 120, elektronski naslov [email protected]
Ženska svetovalnica, krizni center: telefon 031 233 211, elektronski naslov [email protected]
