Pogreb novinarke in publicistke Mance Košir je bil tak, kot si ga je želela. "Brez formalnih govoranc," je dejala njena hči Tina Košir. "Samo najpogumnejši se soočijo z bližajočo se smrtjo, kot se je soočila ona. Brez patetike in sentimentalnosti," je dodala ob njenem slovesu.
Na ljubljanskih Žalah so se v sredo poslovili od novinarke in publicistke Mance Košir, ki je v 77. letu umrla prejšnji teden.
Pogreb je bil tak, kot si ga je želela. Veliko ljudi je bilo oblečenih v belo, nekateri so imeli na sebi metulje, ki simbolizirajo preobrazbo in prehod v svobodo. Predvajali so tudi pesem pokojnega hrvaškega pevca Oliverja Dragojevića Vjeruj u ljubav (Verjemi v ljubezen, op. p.). Darja Švajger pa je zapela še skladbo Edith Piaf Non, je ne regrette rien (Ničesar ne obžalujem, op. p.). Tudi to je bilo – tako kot si je želela Manca.
Njena hči Tina Košir je najprej prebrala odlomek iz materine druge knjige Iz neba do dna in jo opisala. “Naša Manca. Manekenka, igralka, matematičarka, novinarka, profesorica, voditeljica, publicistka, aktivistka, povezovalka, pesnica, bivša in bodoča žena, radoživa prijateljica, odštekana babica in navdihujoča mama. Na kratko: Manca Košir – zaklad nacionalnega pomena,” je dejala.
Po njenih besedah je Manca sama o sebi v tem zadnjem obdobju najraje razmišljala kot o sejalki semen svetlobe in obračalki koles usode.
“Frau Mut (gospa pogum) jo je pred leti poimenoval njeni duhovni učitelj, ki sva ga skupaj obiskali. Tudi zato sem jo od takrat klicala moja Mut (pogum). Samo najpogumnejši živijo, kot je živela ona. In samo najpogumnejši se soočijo z bližajočo se smrtjo, kot se je soočila ona. Brez patetike in sentimentalnosti – tako rekoč strumno,” je povedala Tina Košir in dodala, da so še zadnji teden pred njenim slovesom podrobno šli čez navodila, kako bo potekal pogreb.
“Nobenih formalnih govoranc, je določila. Cerkvenega pogreba ne želi, je odločila, saj da ne potrebuje posrednikov,” je dodala. “Tudi ko je bilo najhuje, je našla razloge za zaupanje, da je ljubljena, da je v objemu milosti varna in sprejeta, objeta. Da jo tudi skozi temo vodi skrita luč, da ji izgubljen tišine šepeta nezmotljivi glas. O bogu je govorila veliko, zasebno in javno, a vedno po svoje,” je še dejala Tina in prebrala Mančino pesem Bog obstaja.
Tudi hči Ladeja Godina Košir je materi v slovo namenila nekaj besed. “Jutro po tem – ko je Manca razprla krila – me je na nenavaden način poiskala pesem Aleluja v slovenski različici. Nikoli prej je nisem slišala. Nisem vedela, da obstaja izvedba Dinamitk z besedilom Damjane Golavšek. Ob prvem poslušanju sem vztrepetala in zapisala, kar je od tam nekje Manca šepetala. Odprtih src primi roko soseda, naj steče ljubezen med nami – čista in večna,” je sklenila Godina Košir.
Slovesa so se udeležili tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, zunanja ministrica Tanja Fajon, evropska poslanka Ljudmila Novak, profesor novinarstva Marko Milosavljević, kantavtor Vlado Kreslin. Prišli so tudi številni drugi iz sveta kulture in politike.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje