Na tradicionalnem kongresu Zadružne zveze Slovenije so poudarili, da se kljub protestom kmetov v Evropi zavedajo pomembnosti zelenega prehoda. Kljub temu pa menijo, da ekonomski in socialni temelj trajnosti ne smeta biti podrejena okoljskemu.
Na tradicionalnem kongresu Zadružne zveze Slovenije, ki je potekal v sredo in danes v Portorožu, so zadružniki poudarili, da se kljub protestom po Evropi zavedajo pomembnosti trajnostnega prehoda, a da so bile številne zahteve zelenega prehoda vpeljane brez analiz učinkov na pridelavo hrane, prehransko varnost, ekonomiko pridelave in socialno varnost kmečkih družin.
Opozorili so na potrebo po večji vključenosti kmetijskega in živilskega sektorja v prihodnje kreiranje politik, ki vplivajo na njihov cilj stabilne oskrbe s trajnostno pridelano lokalno hrano. Med drugim so ocenili, da je bil s slovenskim strateškim načrtom skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 narejen pomemben korak naprej.
Kongresa z naslovom Dežela potrebuje podeželje se je sredo udeležila tudi kmetijska ministrica Mateja Čalušić, ki je poudarila pomen povezovanja, dialoga in zaupanja. “Menim, da je prav zaupanje tisto, kar nam v kmetijski politiki manjka, da dosežemo prehransko varnost, za katero si vsi prizadevamo,” je dejala.
Zadružniki so na kongresu naslovili več tem, ki po njihovi oceni ogrožajo domače kmetijstvo.
Med drugim menijo, da Slovenija rabi dolgoročno strategijo kmetijstva po posameznih panogah s stališča zagotavljanja prehranske samostojnosti in enakomernega trajnostnega regionalnega razvoja. Kot pravijo, v manj konkurenčnih pogojih slovenskega podeželja zadruge ohranjajo tudi mrežo maloprodajnih trgovin za oskrbo kmetij in gospodinjstev.
Zadružniki zato pozivajo državo, da v strategiji novega programskega obdobja prehranske verige, ki temelji na lokalni surovini, najdejo osrednje mesto tudi pri naložbah v živilskopredelovalno dejavnost. Menijo, da je zadruge treba prepoznati kot evropske organizacije proizvajalcev in jim zagotoviti kolektivne naložbe tako v infrastrukturo za zbiranje pridelka svojih članov, predelavo kot prodajo. To je, kot so navedli, ključno za krepitev položaja kmeta v agroživilski verigi.
V obratih javne prehrane bi morali uvesti označevanja porekla živil, saj menijo, da je informiranje o poreklu živil osnovna pravica do obveščenosti vsakega posameznika. Zadružniki menijo tudi, da morata slovensko poreklo in shema kakovosti Izbrana kakovost Slovenije postati najpomembnejši nakupni dejavnik.
Prav tako menijo, da ekonomski in socialni temelj trajnosti ne smeta biti podrejena okoljskemu. “Resničnost je trčila ob ideologijo zelenega dogovora in to je kmetom pokazalo, da bo vsako omejevanje privedlo do možnosti stečajev v kmetijstvu. Zato so nekatere zahteve na kmetijskih protestih povezane z ustavitvijo ali spremembo zelenega dogovora. Kmetje želijo delati, vendar potrebujejo spodbude in ne omejitev,” je menila podpredsednica združenja kmetov in kmetijskih zadrug v EU Copa-Cogeca Agnieszka Maliszewska.
Drugi dan kongresa so v zadružni zvezi predstavili še priporočila zveze za izbor in imenovanje direktorjev zadrug ter na okrogli mizi naslovili kadrovske teme.
Zadružna zveza Slovenije, ki ji trenutno predseduje Borut Florjančič, združuje 60 kmetijskih in gozdarskih zadrug in tri podjetja. V zadruge, ki so članice zveze, je včlanjenih 13.500 slovenskih kmetic in kmetov, ki so hkrati njihovi lastniki, jih upravljajo in z njimi enakopravno poslovno sodelujejo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje