Predlog proračuna za prihodnje leto za institucijo zagovornika načela enakosti, ki jo vodi Miha Lobnik in ima 26 zaposlenih, predvideva 220 tisoč evrov manj, kot so načrtovali najprej. Gre za sredstva, ki bi jih namenili za raziskave in ozaveščanje o diskriminaciji. Lobnik opozarja, da gre za grob poseg v neodvisno institucijo in da želi vlada s tem "utišati tistega, ki se zavzema za pravice šibkejših". Ministrstvo za finance pa pravi, da so sredstva, namenjena Uradu zagovornika načela enakosti, doslej vsa leta rasla in da morajo varčevati vsi.
Urad zagovornika načela enakosti, ki ga vodi Miha Lobnik, bo po predlogu vlade moral za 220 tisoč evrov znižati proračun, kot je bil najprej potrjen za prihodnje leto. Sredstva iz proračuna, namenjena uradu, se iz leta v leto povečujejo, prihodnje leto pa bi kljub rezu urad dobil več denarja kot letos.
Zagovornik se je zaradi napovedanega reza obrnil na poslance, ki bodo v prihodnjih dneh potrjevali predlog proračuna, in jih pozval, naj z amandmajem preprečijo “nedopusten poseg vlade v delovanje neodvisne institucije”. Zagovornik – v instituciji je 26 zaposlenih – bi za izvajanje vseh zakonskih nalog v letu 2024 potreboval vsaj 1,8 milijona evrov, vlada pa mu je v predlogu proračuna namenila 1,58 milijona evrov, je opozoril Lobnik.
Ob tem je dodal, da mu predsednica državnozborskega odbora za finance Andreja Kert (Gibanje Svoboda) onemogoča nastop na prihajajočih sejah na temo proračuna. “Menim, da je tako ravnanje nedemokratično in v nasprotju z načeli pravne države in parlamentarne demokracije,” je poudaril.
Krčenje sredstev je bilo določeno junija in je povezano z uveljavljanjem fiskalnega pravila za prihodnje proračunsko leto. Omenjeni rez za zagovornika pomeni približno 15 odstotkov nižji proračun. V instituciji dodajajo, da so po poplavah solidarno sami znižali svoj predlog proračuna, v enem delu za dva, v drugem za štiri odstotke.
“Vlada zagovorniku jemlje vsa sredstva, ki jih je predvidel za raziskave in ozaveščanje o diskriminaciji,” so opozorili pri zagovorniku in dodali, da bo to imelo škodljive posledice za prebivalce, saj glede na raziskave vsak peti prebivalec Slovenije pravi, da je že bil diskriminiran. “V službi, pri socialnih storitvah, v zdravstvu in tako naprej. Mi kot institucija odpiramo te težke in boleče probleme in smo seveda do vlade tudi večkrat kritični,” je za N1 povedal Lobnik. “Opažamo, da vlada predvsem na področju zdravstva in sociale v letu in pol ni naredila ključnih premikov, ki bi zmanjšali breme diskriminacije med ljudmi. Še več, napoveduje se celo slabšanje položaja invalidov v povezavi z osebno asistenco in tako naprej,” je prepričan Lobnik.
“Vsakokratni vladi nastavljamo zrcalo, v katerem je podoba tega, kar v družbi ne deluje. Ker neizprosno govorimo, kar je naša naloga, smo zdaj pred tem, da bomo kaznovani, saj nam vlada jemlje nujna sredstva za delovanje,” je za N1 dejal Miha Lobnik.
Manj za brošure in ozaveščanje
Z rezom bodo, tako Lobnik, ostali brez sredstev za neodvisne raziskave, ozaveščanje, dogodke v zvezi z diskriminacijo, tisk publikacij in drugo programsko delo. “S tem bo Slovenija padla med tiste države, ki neodvisni instituciji niso zagotovile dovolj sredstev, da bi izvajala vse z zakonom določene naloge,” je poudaril zagovornik.
Zato se bo zagovornik obrnil tudi na evropsko komisarko za enakost Heleno Dalli, ki je danes in jutri na obisku v Sloveniji. “Paradoks je, da komisarka predstavlja dve direktivi, ki bosta še bolj utrdili položaj neodvisnih institucij. Tendence nekaterih oblasti, predvsem na Poljskem in Madžarskem, so, da poskušajo na različne načine zmanjšati učinkovitost neodvisnih institucij, ker jim ni všeč agenda, ki jo te institucije morajo zagovarjati,” je povedal Lobnik. “Tak poskus doživljamo pri nas: utišati tistega, ki se zavzema za pravice šibkejših. V to ne moremo privoliti,” je oster zagovornik.
Po Lobnikovih besedah so jim na ministrstvu za finance ob načrtovanem krčenju pojasnili le, da “so v zadnjih letih preveč zrasli”. In kako Lobnik odgovarja na očitke, da se je njegova institucija v zadnjih letih preveč razbohotila? “To je govorica ministrstva za finance, konkretno državne sekretarke Saše Jazbec, ki je znana nasprotnica varstva pred diskriminacijo,” je dejal in dodal, da “o tem priča magnetogram (iz parlamenta) izpred šestih let, ko se je v parlamentu Jazbec zavzemala in tudi dosegla, da bi bil razvoj naše institucije postopen.”
Dodal je, da so sami tedaj želeli vse zakonsko predpisane naloge začeti izvajati takoj, a je bila nato sprejeta rešitev o postopni rasti institucije zagovornika skozi leta, z dodatnimi zaposlitvami. “Danes, ko se je Jazbec vrnila na ta položaj, pa nam očita, da smo skozi leta zrasli. Seveda, saj je to bil tudi cilj,” je dejal Lobnik. Zaposlili so več pravnikov in dosegli, da “ljudje na naš nasvet čakajo krajši čas. Ne razumemo, zakaj je slabo, da smo učinkoviti pri svojem delu,” je še povedal Lobnik in dodal, da raziskave kažejo, da so ljudje s storitvami zagovornika zadovoljni.
Prikaz proračunskih sredstev za Urad zagovornika enakosti po letih so nam poslali s finančnega ministrstva in je viden spodaj. Razlika med 1,58 milijona evrov, kolikor bi za prihodnje leto po predlogu MF dobil Zagovornik, in 1,74 milijona evrov, kolikor znašajo sredstva za 2024 za Zagovornika po navedbah ministrstva, nastane zaradi evropskega projekta. Denar za projekt EU ‘Soočimo se z diskriminacijo’, vreden okrog 160 tisoč evrov, je po navedbah zagovornika urad pridobil sam in ga ne more porabiti za nič drugega, kot za izvajanje projekta, zato je prištevanje tega denarja k skupnemu proračunu po besedah zagovornika, “zavajanje ministrstva”.
Na ministrstvu jasni: Urad zagovornika ne more biti izjema
Na ministrstvu za finance so Lobnikove obtožbe, da je vzrok znižanja proračuna urada kakorkoli povezan z osebnim prepričanjem državne sekretarke, odločno zavrnili. "Osebno obračunavanje zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika z državno sekretarko Sašo Jazbec ne spremeni dejstva, zaradi katerega je prišlo do nižanja sredstev za proračunske porabnike, to so uničujoče poplave," so za N1 zatrdili na ministrstvu.
Kot so še navedli na finančnem ministrstvu, so zaradi poplav k znižanju proračunov pozvali vse uporabnike, vsak od njih pa se je samostojno odločal, kako bo privarčeval potrebna sredstva. "Urad zagovornika načela enakosti pri situaciji, v kateri se je znašla vsa država, ni in ne more biti nobena izjema, saj je prav vsak od proračunskih porabnikov s težavo iskal privarčevana sredstva. Vsi pa moramo deliti enako usodo, čeprav vsak zase morda meni, da je bolj kot drugi upravičen do posebne obravnave," so še zapisali.
Pri zagovorniku pravijo, da pojasnilo finančnega ministrstva ne drži. Po njihovih navedbah je znižanje MF predlagalo na sestanku 13. 6. 2023, vlada pa ga je potrdila 10. 7. 2023, torej štiri tedne pred poplavami. Zagovornik je nato septembra samostojno solidarno prispeval za obnovo pri poplavah 4 odstotke iz integralnih sredstev in 2 odstotka pri stroških dela za leti 2024 in 2025.
Očitki ministrstva zato ne držijo, še več, grobo zavajajo, pravijo pri zagovorniku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje