Menu Item
Vlada je na seji odbor za gospodarstvo ocenila, da zahteva državnega sveta za oceno ustavnosti delov novele zakona o dohodnini ni utemeljena.
Zahteva državnega sveta za oceno ustavnosti delov novele zakona o dohodnini ni utemeljena, je danes na seji svojega odbora za gospodarstvo ocenila vlada. Kot je zapisala v mnenju, je predpisovanje davkov in drugih dajatev ter njihovo pobiranje v splošnem javnem interesu.
Države z davki ne zasledujejo zgolj finančnih ciljev, temveč so davki hkrati tudi sredstvo ekonomske, socialne, demografske in drugih sorodnih politik, so vladno stališče predstavili v vladnem uradu za komuniciranje (Ukom).
“Država se pri izvajanju svoje socialne, servisne in razvojne funkcije pojavlja kot pomemben partner pri vzpostavljanju različnih razmerij do državljanov in gospodarstva. Prihodke prerazporeja predvsem za splošne javne namene, bolj ciljano pa lahko tudi neposredno prebivalstvu in gospodarstvu, seveda v skladu z dovoljeno politiko državnih pomoči,” so v sporočilu za javnost povzeli vladna pojasnila.
Uresničevanje načel socialne države le z javnofinančnimi prihodki, davki in prispevki
Načela socialne države, ki je splošno ustavno načelo, država po mnenju aktualne vlade ne more učinkovito uresničevati brez zadostnih javnofinančnih prihodkov ter učinkovitega pobiranja davkov in prispevkov.
“Določbe ustave, ki varujejo pravice do zasebne lastnine in dedovanja, lastninske svobode posameznikov in pravnih oseb, niso opredeljene kot neomejene. Pod ustavno dovoljene omejitve z namenom zagotavljanja socialne funkcije države sodijo tudi davki, s katerimi posamezniki prispevajo za javne potrebe,” so o mnenju vlade še zapisali v Ukomu.
Državni svet se je na ustavno sodišče s 13 gospodarskimi in kmetijskimi organizacijami obrnil minuli mesec. Iz ustave po mnenju vlagateljev zahteve izhaja, da imata zakonodajalec in vlada pravico urejati davčni sistem ter nalagati, spreminjati in višati davke, vendar je treba to storiti na ustavno skladen način, v primeru dohodninske novele pa naj ne bi bilo tako.
Po vsebinski plati so zahtevo za ustavnost podali, ker je do davčnih sprememb prišlo brez utemeljenih razlogov v javnem interesu, predlagatelj pa, da v številnih primerih ni ponudil nobenega ustavno dopustnega razloga. Tako je prišlo do posega v načelo zaupanja v pravo, v določenih primerih pa gre tudi za retroaktivni poseg in kršitev načela socialne države v kombinaciji z načelom pravne države, so navedli.
Sodišče naj zadrži izvrševanje izpodbijanih določb
Od sodišča pričakujejo, da začasno zadrži izvrševanje izpodbijanih določb novele in da zadevo obravnava absolutno prednostno.
Zahtevo za oceno ustavnosti novele je sicer že konec lanskega leta vložila tudi skupina poslancev SDS in NSi. Ustavno sodišče je v zvezi s tem pred tremi tedni zavrnilo začasno zadržanje izvajanja novele, pri tem pa soglasno sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.
Z novelo zakona o dohodnini, ki se je začela uporabljati z letošnjim letom, je aktualna vlada odpravila nekatere rešitve vlade Janeza Janše, sprejete marca lani. Ob tem se je dodatna splošna olajšava zvišala na 16.000 evrov, davčni razredi so ostali nespremenjeni, se je pa stopnja davka v zadnjem, petem dohodninskem razredu, ki je bila za leto 2022 znižana za pet odstotnih točk, vrnila nazaj na 50 odstotkov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!