Menu Item
Univerza v Ljubljani se pri utemeljevanju zavrnitve zahteve N1, da razkrije načrtovane in realizirane stroške rektorjevega kabineta, vse bolj zapleta. Po novem so iz odziva na naše poročanje, v katerem so izpostavljali, da zagovarjajo najvišja načela preglednosti in etičnosti poslovanja, umaknili en stavek. Kaj so izbrisali in kaj je bil povod za to?
Kot smo poročali, smo želeli na Univerzi v Ljubljani (UL) preveriti namige, ki se pojavljajo v akademskih krogih, o domnevni “zapravljivosti” rektorja Gregorja Majdiča in njegovega kabineta. Zato smo univerzo zaprosili, da nam razkrije načrtovane in realizirane stroške kabineta rektorja od leta 2019, ko je bil rektor še Igor Papič, do vključno lanskega leta.
Zahtevo za posredovanje dokumentov smo vložili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), a so jo na univerzi zavrnili. Zapisali so, da je znesek načrtovanih stroškov kabineta rektorja UL interni dokument, iz katerega izhaja način dela organa, razkritje pa bi pomenilo resno oviro za nadaljnje delo univerze. Tudi znesek realiziranih stroškov kabineta rektorja je po navedbah UL “dokument, namenjen internemu vodenju financ”.
“Univerza v Ljubljani bi zahtevane podatke morala posredovati,” je prepričan odvetnik Borut Zajc. Poudaril je, da je javnost podatkov o uporabi proračunskega denarja temeljnega pomena za nadzor nad njegovo porabo. Strokovnjak za pravo komuniciranja je med drugim za N1 dejal, da podatki o porabi javnih sredstev tudi glede na sodno prakso ne morejo biti obravnavani kot izjema v smislu ‘notranjega delovanja organa’, na kar se je pri zavrnitvi naše zahteve sklicevala UL.
Pravnik in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Gorazd Perenič pa je poudaril, da bi morala ravno univerza zastopati visoka načela demokratičnosti in preglednosti. “Od ugledne univerze bi pričakovali preseganje minimalnih standardov, ki veljajo za vsako osnovno šolo, zdravstveni dom ali malo občino, ne pa bežanje celo od teh minimalnih zahtev,” je bil odločen.
UL je na naše poročanje o skrivanju podatkov odgovorila, da na Univerzi v Ljubljani zagovarjajo “najvišja načela preglednosti in etičnosti poslovanja”. V zadnjem odstavku odziva, ki ga je objavila na svoji spletni strani in na družbenih omrežjih, pa je zapisala: “Ob tem poudarjamo, da so finančni načrti interni dokumenti posameznih služb, natančnost načrtovanja pa je odvisna od natančnosti osebe, ki vodi posamezno službo in je zadolžena tako za pripravo načrta kot potrjevanje računov. Oseba, ki je kabinet rektorja vodila v letu 2022, ni več zaposlena na Univerzi v Ljubljani.”
Iz teh besed je mogoče razbrati, da na univerzi sicer dopuščajo možnost, da je prišlo do premajhne “natančnosti načrtovanja” finančnega poslovanja, krivdo za to pa so zvalili na vodjo rektorjevega kabineta v letu 2022. Ob tem pa niso navedli, da se je takratna vodja kabineta Kristina Plavšak Krajnc na univerzi zaposlila januarja 2022, ko je bil finančni načrt za tisto leto že sprejet, in je od tam odšla po dobrem letu dni. Po naših informacijah pa v času svojega dela na univerzi za podpisovanje računov oziroma za finančno poslovanje ni imela pooblastil. Ob tem dodajmo, da smo univerzo zaprosili za posredovanje zneskov načrtovanih in realiziranih stroškov kabineta rektorja za obdobje od leta 2019 do vključno leta 2024, in torej ne le za leto 2022.
Ko smo v četrtek ponovno prebrali torkov odziv ljubljanske univerze na naš članek, smo ugotovili, da so iz njega zadnji stavek, v katerem so prst usmerili v Kristino Plavšak Krajnc, izbrisali. In to tako iz objave na spletni strani univerze kot iz zapisov na družbenih omrežjih. UL smo vprašali, zakaj so se odločili za umik omenjenega stavka. So s tem priznali, da so kot odgovorno za morebitno sporno porabo davkoplačevalskega denarja rektorja oziroma njegovega kabineta javno obtožili napačno osebo? In kdo bi torej moral bdeti nad smotrno porabo denarja?
Odgovorili so nam, da so zapis umaknili na željo osebe, ki se je v zapisu prepoznala. “Kot smo zapisali v odzivu, so načrti posameznih služb interni dokumenti, natančnost načrtovanja pa je odvisna od natančnosti osebe, ki vodi posamezno službo in je zadolžena tako za pripravo načrta kot potrjevanje računov. Vodje posameznih služb (v primeru kabineta je to pomočnica oziroma pomočnik rektorja za vodenje kabineta) imajo v nabavnem procesu rektorata avtorizacije potrjevalca, podpisnika, finančnega podpisnika in možnost kreiranja internega naročila,” so navedli. O odgovornosti rektorja tudi tokrat niso zapisali ničesar.
Po naših neuradnih informacijah se je univerza za umik omenjenega stavka odločila na zahtevo pravnega pooblaščenca Kristine Plavšak Krajnc, ki je izpostavil, da je sprevračanje odgovornosti na nekdanjo zaposleno, ki s finančnim poslovanjem ni imela nič, nedostojno in univerze nevredno ravnanje.
Gregor Majdič je v objavi na družbenem omrežju Facebook med drugim zapisal, da se je članek, “ki zavajajoče trdi, da na rektoratu delujemo netransparentno”, v medijih pojavil “tik pred volitvami rektorja oziroma rektorice Univerze v Ljubljani” ter da se “ob objavi tovrstnih člankov en teden pred volitvami porajajo vprašanja o ozadjih in namenih takšnih objav”. V njegovih krogih je mogoče slišati celo špekulacije, da za našim poročanjem stoji ena od Majdičevih protikandidatk na rektorskih volitvah, ki bodo 2. aprila.
“Novinarki, ki nas je spraševala o stroških moje reprezentance in mojih službenih poteh, smo v najkrajšem možnem času, že januarja, posredovali želene podatke. Edina informacija, ki je nismo mogli posredovati, je primerjava stroškov kabineta po letih in primerjava finančnega načrta med leti zaradi razlogov, ki smo jih navedli v uradnem odgovoru,” je še zapisal Majdič.
Odgovore univerze na naša prva vprašanja o rektorjevih službenih poteh smo na N1 res prejeli že 29. januarja, na naša dodatna vprašanja pa so odgovorili 7. februarja. Takrat so navedli, da nam bodo podatke o načrtovanih in realiziranih stroških rektorjevega kabineta v finančnem načrtu UL po letih poslali “prihodnji teden”. Nato pa so nam 12. februarja sporočili, naj te podatke zahtevamo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, kar smo dva dni zatem tudi storili.
Univerza je z odločbo (ta je v celoti objavljena tu), v kateri je zavrnila dostop do teh podatkov, odlašala vse do konca roka, ki ga predvideva zakon (20 delovnih dni). Odločbo smo na N1 prejeli prejšnji teden, članek o njeni vsebini pa smo objavili v torek ta teden.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje