Menu Item
Ste v preteklih dneh tudi sami obstali v prometnem zastoju in bentili nad dolgimi kolonami pločevine, ki so se vile po slovenskih avtocestah? Ne le avtocesti križ, minuli četrtek je obstala tudi prestolnica, številni vozniki pa so se do obvoznice prebijali tudi več kot eno uro. "Najhuje je bilo v križiščih, kjer so vozniki, čeprav so bila ta že polna, zapeljali naprej. In potem smo stali iz vseh strani," pravi bralec. Zakaj tako kot še pred nekaj meseci prometa v križiščih niso usmerjali policisti in redarji?
Minuli četrtek je bil za marsikaterega voznika prava nočna mora. Zaradi praznika svetega rešnjega telesa, ki ga praznujejo katoličani, so imeli v številnih evropskih državah dela prost dan, posledično pa so se trume turistov valile po avtocestah, ki so vodile proti Hrvaški. Situacijo je povrh vsega začinil še dež.
A obstal ni zgolj avtocestni križ, temveč tudi celotna prestolnica, kjer pa so bile tuje registrske tablice v manjšini. “Da sem se prebil od centra pa do obvoznice, je trajalo več kot eno uro,” je potarnal bralec. Na ljubljanski občini kot enega od razlogov navajajo to, da se je zaradi slabega vremena verjetno več pešcev in kolesarjev odločilo za drugačen način prevoza po mestu.
Poleg tega izpostavljajo delovne zapore cest. “V času del sta gibanje po območju in dostopnost začasno nekoliko ovirana, potrebni so dodatna strpnost, previdnost in spoštovanje udeležencev v prometu. Vendar vse za višji cilj – zaradi zagotavljanja višje kakovosti bivanja prebivalcev in uporabnikov prostora,” so pojasnili, za lažje načrtovanje svoje poti pa voznike usmerili na spletno stran, kjer so dostopni podatki o zaporah.
A bralec, ki se je v četrtek po polžje premikal po prestolnici, razlog vidi drugje: “Najhuje je bilo v križiščih, kjer so vozniki, čeprav so bila ta že polna, zapeljali naprej. In potem smo stali iz vseh strani.”
Na tako vedenje voznikov je že lani opozarjal ljubljanski župan Zoran Janković, ki je v določenem trenutku celo sam stopil iz avtomobila in usmerjal promet. “Pa se je prižgala ena zelena luč, pa druga, pa tretja. Vsi so stali, ker niso mogli nikamor. Kdo je kriv? Neodgovorni vozniki, ki pospešijo, zapeljejo skozi rumeno ali pa že rdečo luč, ostanejo v križišču in tako zablokirajo vse,” je bil oster.
Že mesec pozneje so se sestali predstavniki oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana, Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), mestnega redarstva in policije ter razpravljali o prometnih zastojih v središču prestolnice. Dogovorili so se, da bodo v nekaterih križiščih odslej navzoči policisti in mestni redarji – promet so ob konicah v križišču pri Bavarskem dvoru usmerjali policisti, v križišču pri filozofski fakulteti pa skupna patrulja mestnega redarstva in policije.
A zakaj ne policistov ne redarjev v križiščih ni bilo videti tokrat?
“Gnečo povzročajo vozniki, ker se niso odločili za drugačen način potovanja”
Na Policijski upravi Ljubljana so za N1 pojasnili, da se na stanje v prometu vedno odzovejo, če imajo na voljo dovolj kadra. “Vendar pa je treba razumeti, da morajo policisti v prvi vrsti zagotavljati izvedbo nujnih intervencijskih nalog in v tistem času ne morejo biti prisotni v križišču.”
Medtem jasnega odgovora na vprašanje, zakaj prometa niso usmerjali redarji, z ljubljanske občine nismo prejeli. Zapisali so zgolj, da mestno redarstvo vsakodnevno spremlja pretočnost tako na območju ožjega mestnega središča kot tudi na ostalih predelih občine.
“V preteklih dneh je bilo glede na praznike v nekaterih sosednjih državah pričakovano povečano število vozil, s tem pa tudi večja gneča v prometu. Do zastojev na območju mesta prihaja predvsem v popoldanskem času, ko mesto zapuščajo dnevni migranti, v dnevih, ko je slabše vreme in ko so slabši vozni pogoji. Prav tako na samo pretočnost vplivajo tudi delovne zapore, prometne nesreče ter ostali izredni dogodki. Po nam znanih podatkih je v četrtek popoldne prišlo do prometne nesreče na avtocesti v smeri Štajerske,” so pojasnili.
Ljubljanska občina je obenem s prstom pokazala tudi na voznike, “ki se niso odločili za drugačen način potovanja”. Po njihovih besedah je namreč v veliki večini od 120.000 vozil, ki dnevno vstopijo v Ljubljano iz drugih občin, samo voznik. Lahko bi se odločili za uporabo javnega prevoza, kolesa ali pa za kateri drugi trajnostno naravnan način mobilnosti, pravijo.
“Zavedamo se, da je to odvisno od razdalje, ki jo morajo prepotovati, fizične pripravljenosti, zdravja, količine opravil, tovora idr., a je vsak posameznik sam odgovoren za odločitev, kako bo potoval,” dodajajo.
Bonus video: Ekskluzivno veliko soočenje Roberta Goloba in Janeza Janše
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje