Zakaj ni nujno, da reševalno vozilo pride po vas, tudi če zanj zaprosite?

Foto: Srdjan Živulović/BOBO

Dežurna zdravnica velenjskega zdravstvenega doma po 74-letnega moškega, ki je pozneje umrl na poti v zdravstveni dom, ni poslala reševalnega vozila. Zakaj ne in v katerih primerih so pacienti sploh upravičeni do urgentnega prevoza? Bi lahko prenova nujne medicinske pomoči prinesla sistemske rešitve, da do takšnih primerov ne bi več prihajalo?

V sredo zjutraj je v Velenju v avtomobilu na poti k zdravnici umrl občan. V drugem telefonskem pogovoru z dežurno zdravnico je sicer 74-letnik zaprosil za reševalno vozilo, a do nujnega prevoza vseeno ni bil upravičen.

Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj po moškega ni prišlo reševalno vozilo. Gre le za izjemo ali sistemski problem? Bo reorganizacija nujne medicinske pomoči (NMP), ki jo pripravljajo na ministrstvu za zdravje, dala sistemske rešitve, ki bi lahko preprečile takšne dogodke, kot se je zgodil v Velenju?

Direktor Zdravstvenega doma Velenje Janko Šteharnik je na novinarski konferenci pojasnil, kako je v Velenju urejen sistem z reševalnimi vozili. Povedal je, da obstaja dva tipa prevozov: nujni prevozi ter (nenujna) reševalna vozila.

Ekipa nujnih prevozov je sestavljena iz dveh tipov vozil: eno brez zdravnika in drugo z zdravnikom. Obe vozili sta bili po besedah direktorja v času dogodka v Zdravstvenem domu Velenje s popolnima ekipama. Kot je pojasnil, je proces v medicini tak, da če je odločitev triaže in zdravnika takšna, da situacija pacienta ni nujna, ta vozila ne gredo na teren. Drug tip vozil pa so nenujna reševalna vozila, ki so po besedah direktorja zdravstvenega doma namenjena za sanitetne prevoze, za prevoze dializnih bolnikov in prevoze na onkološke preglede. Ta vozila pa delajo med 7. uro zjutraj in 20. uro zvečer.

“Morate razumeti, dežurni zdravnik ne naroča nujnih vozil, dežurni zdravnik upravlja z rednimi nenujnimi vozili. In ta začnejo delati ob 7. uri. Situacija pacienta po oceni ni bila nujna, ker ledvični kamni niso smrtno nevarna situacija, zato tudi niso uporabili nujnih vozil. Pacientu so dali napotnico in bi ga ob 7. uri prepeljali v bolnišnico. Vendar je njegovo stanje – bolečine – povzročilo, da se je ponovno vrnil na drugo terapijo in na žalost pri tem, ko je prihajal, se je zgodilo, kar se je zgodilo,” je še dodal.

Bo prenova nujne medicinske pomoči dala rešitve?

Primer iz Velenja pa ponovno odpira tudi vprašanje reorganizacije nujne medicinske pomoči (NMP). Decembra lani je v javnosti zakrožil dokument, po katerem bi vzpostavili nove satelitske urgentne centre, mnogi kraji pa bi izgubili dežurnega zdravnika. Ta načrt je lani v javnosti in med občinami sprožil precej nezadovoljstva.

Na današnji novinarski konferenci pa je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan povedal, da pri pripravi tega dokument – strokovnih izhodišč za prenovo NMP – že nekaj mesecev sodeluje 30 strokovnjakov, zaključen pa naj bi bil v naslednjem tednu, ko ga bodo predali tudi ministrstvu za zdravje. Na osnovi tega dokumenta bo nato po ministrovih besedah sledila javna razprava in zaključek dokončanja enotne mreže izvajanja nujne medicinske pomoči.

Bešič Loredan je ob tem dejal, da primer iz Velenja potrjuje enega od zapisanih dejstev v dokumentu: “Trenutna organizacija sistema nujne medicinske pomoči ne sledi razvoju stroke, se ne prilagaja resničnim potrebam prebivalstva po tej vrsti oskrbe, predstavlja vedno večja varnostna tveganja, manjka ji jasna vizija razvoja in koherentno vodenje ter dolgoročno ni kadrovsko vzdržna. Ena izmed temeljnih prvin prenove NMP je osredotočenost na regionalni princip organizacije in upravljanja. In tisti trenutek, ko bodo vsi izvajalci NMP vključeni v enotni dispečerski sistem zdravstva, kjer bodo matrice odgovorov na klic NMP popolnoma jasne, do česa takega ne bo prihajalo več.”

To pa je po besedah ministra njegova naloga in naloga ministrstva. “In to zadevo bomo udejanjili najkasneje s 1. januarjem 2024. Takoj, ko bomo dobili podpisan dokument z vsemi strokovnimi izhodišči za prenovo sistema NMP ali dokončanje tega sistema, ki je bil vpeljan v letu 2015, bomo iskali najširši konsenz in z ustreznimi pravilniki, zakonodajnimi spremembami s 1. januarjem 2024 zadevo dokončno uredili, kot je v dokumentu zapisano,” je še povedal.

Dogodek v Velenju odpira tudi vprašanje vpeljave elektronskih zdravstvenih kartonov (e-karton). Dežurni zdravniki zdaj namreč nimajo dostopa do podrobnosti o zdravstvenem stanju pacientov. Tudi to temo po besedah Bešiča Loredana na ministrstvu naslavljajo že mesece. “E-kartoni bodo obvezni od 1. januarja 2024. Danes jih nimamo in nikjer ni pravne podlage, da jih moramo imeti. Od prvega januarja jih bomo imeli,” je dodal. Potrebo po e-kartonih je sicer na novinarski konferenci izrazil tudi direktor ZD Velenje Šteharnik.

Ni pa minister neposredno odgovoril na vprašanje N1, ali bi bilo treba imeti vozila za nenujne prevoze tudi ponoči in ali bi bilo bolje, da dežurnih ambulant ne bi bilo in da bi šli pacienti na urgenco. Je pa dejal, da te teme na ministrstvu rešujejo že mesece, na ta vprašanja pa bodo odgovorili strokovnjaki, ki pripravljajo prenovo nujne medicinske pomoči.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.