NIJZ nima podatkov o precepljenosti zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ministrstvo za izobraževanje pa podatkov ne more pridobivati neposredno. To ji lahko sporočijo šole, ki pa aktualnih podatkov zaradi počitnic trenutno nimajo.
Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je včeraj dejala, da zaradi “pravnih zamejitev” nima natančnih podatkov o deležu cepljenih med delavci v vzgoji in izobraževanju. Po podatkih, ki jih imajo kljub tem “zamejitvam”, pa naj bi bil ta delež okoli polovice, je povedala v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija.
Kakšna neumnost je spet to, da niti ministrovo ne sme vedeti, koliko učiteljev je cepljenih?
Kustec: "Precepljenost, kolikor lahko imamo podatke, ker veste, da smo pravno zamejeni s temi informacijami, je okoli polovice, to je premalo."https://t.co/VVvuNU5KgZ
— Sašo Dolenc (@SasoDolenc) August 12, 2021
Na ministrstvu za izobraževanje so nam pojasnili, da imajo podatek o tem, koliko zaposlenih v vzgoji in izobraževanju se je cepilo v okviru prednostnega cepljenja v preteklem šolskem letu. “Spomladi se je cepilo 39,25 odstotkov zaposlenih v osnovnih šolah in 48 odstotkov zaposlenih v srednjih šolah,” so sporočili.
Ta podatek po naših informacijah ni aktualen, saj ne upošteva tistih, ki so se cepili, a tega še niso sporočili svojim delodajalcem, torej šolam, kjer delajo. Več ravnateljev nam je potrdilo, da bodo svoje zaposlene po počitnicah ponovno vprašali, ali so cepljeni. Nato bodo o tem lahko obvestili ministrstvo. “Zaradi organizacije dela šole moramo vedeti, kdo je cepljen in kdo ne. Poimensko tega verjetno ne moremo povedati ministrstvu, število cepljenih in necepljenih pa lahko damo,” je pojasnila predsednica zveze srednjih in poklicnih šol Fani Al Mansour, ki meni, da bi ministrstvo podatke lahko pridobilo.
Ministrstvo za izobraževanje tega podatka ne more pridobivati samo, so pojasnili na ministrstvu. “Veljavna zakonodaja nam ne omogoča zbiranja in obdelavo osebnih podatkov zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja glede cepljenja,” so odgovorili. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pa ne spremlja podatkov o zaposlitvi cepljenih, so dodali.
Delodajalec izjemoma lahko zahteva podatek
Predsednik združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Gregor Pečan je opozoril, da podatki o cepljenih, ki se zbirajo prek šol, niso povsem zanesljivi, saj ravnatelj od zaposlenega ne more zahtevati dokaza o cepljenju. “To je osebni podatek,” je povedal.
Vprašanje smo naslovili tudi na informacijo pooblaščenko Mojco Prelesnik, a njeno pojasnilo še čakamo. V telefonskem pogovoru nam je dejala, da odgovora ta teden verjetno še ne bo.
Iz njenih dosedanjih stališč bi bilo mogoče sklepati, da delodajalec od zaposlenega ta podatek lahko pridobi. Delavci sicer niso dolžni avtomatično in v vsakem primeru delodajalca obveščati o svojem zdravstvenem stanju. “Lahko pa takšno obveznost zaposlenega posamezno podjetje ali organizacija izjemoma odredi po presoji pristojnih institucij, na primer epidemiologa, in pooblaščene osebe za medicino dela (glede na posebno naravo in organizacijo dela),” je razložila Mojca Prelesnik.
Vlada je v preteklem šolskem letu odredila, da testiranje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ni obvezno, vendar tisti, ki niso bili testirani, niso smeli izvajati vzgoje in izobraževanja v živo. V več šolah in vrtcih so nam potrdili, da so takrat vodili poimenske sezame, kdo je testiran in kdo ne.
Podobno bo predvidoma veljalo v bližajočem se šolskem letu. Na ministrstvu za zdravje predlagajo celo, da bodo morali pogoj PCT izpolnjevati tako zaposleni v vzgoji in izobraževanju kot tudi študentje in dijaki. Glede preverjanja pogoja PCT je še vedno veliko negotovosti, a precej jasno je, da delodajalec od zaposlenega lahko zahteva spoštovanje tega pogoja. Če zaposleni obveznost krši, ga delodajalec lahko tudi odpusti.
Do podatka prek ZZZS?
Pečan meni, da bi lahko delež cepljenih v vzgoji in izobraževanju ugotovil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ta ima podatke, kje so zavarovanci zaposleni, ter tudi podatke, ali so cepljeni. Torej bi lahko ugotovili, koliko je cepljenih med zaposlenimi v šolah in vrtcih, meni Pečan.
Vendar je vprašanje, ali obstaja zakonska podlaga za takšno križanje oziroma obdelavo podatkov. Tudi na ta odgovor informacijske pooblaščenke še čakamo. Če ustrezne zakonske podlage ni, obdelava osebnih podatkov ni mogoča, je opozorila nekdanja informacijska pooblaščenka, odvetnica Nataša Pirc Musar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!