Podjetja bi lahko delavcem naložila obveznost PCT, če bi ocenila, da je to potrebno za zagotavljanje varnosti in zdravja. Najverjetneje pa od njih ne bi smeli zahtevati, da se cepijo.
Nekateri delavci morajo pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani) izpolnjevati že zaradi vladnega odloka. Gre za delavce v dejavnostih, kjer imajo praviloma tesne stike s strankami oziroma uporabniki storitev. Kaj pa v drugih dejavnostih? Lahko delodajalci zahtevajo izpolnjevanje pogoja PCT, tudi če tega ne zahteva vlada?
Iz več institucij smo dobili enak odgovor: delodajalec to lahko zahteva, če je to potrebno za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
Zavračanje testiranja bi lahko vodilo v odpoved
Delodajalec je po zakonu dolžan zagotoviti pogoje za varnost in zdravje delavcev. Zato mora med drugim v sodelovanju s strokovnimi delavci za varnost pri delu in izvajalci medicine dela določiti ukrepe za zmanjševanje ali obvladovanje tveganj za varnost in zdravje pri delu.
“Nevarnost za okužbo z virusom SARS-CoV-1 je eno od takšnih tveganj,” pravijo na inšpektoratu za delo. Na ministrstvu za delo pa poudarjajo, da mora delodajalec preveriti ustreznost ukrepov ob vsakem novem spoznanju glede možnosti za zmanjševanje tveganj, ki jo predstavlja nevarnost virusa SARS-CoV-2.
Tako so na ministrstvu prepričani, da lahko delodajalci sprejmejo ukrep obveznega testiranja tudi v dejavnostih, kjer testiranja ni predpisala vlada. Mora pa v tem primeru podjetje plačati stroške testiranja.
“Delavec mora spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb,” pravijo. Če delavec ne izpolnjuje svojih obveznosti, krši svoje obveznosti iz delovnega razmerja, in to je lahko razlog za ukrepanje delodajalca v skladu z zakonom, nadaljujejo na ministrstvu. Neupravičeno izogibanje testiranju bi torej lahko bilo razlog za odpoved delovnega razmerja.
GZS: Najprej opozorilo …
Enako stališče kot na ministrstvu imajo na gospodarski zbornici (GZS). “Če bi delodajalec s spremembo ocene tveganja kot eno od tveganj v oceni tveganja na podlagi strokovne presoje pooblaščene osebe opredelil tudi okužbo z virusom SARS-CoV-2 ter bi delavcu zagotovil vso razpoložljivo zaščitno opremo in mu omogočil tudi cepljenje, bi lahko delavca, ki po tem ne bi izpolnjeval pogoja PCT, opozoril na neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela oziroma na nezmožnost opravljanja dela ter na iz tega izhajajoče posledice. Če delavec tudi po opozorilu, da ne izpolnjuje vseh pogojev za opravljanje dela, ne poskrbi za to, da bi pogoje izpolnjeval, lahko to načeloma razumemo kot kršitev njegovih iz delovnega razmerja izhajajočih obveznosti,” so odgovorili. Na GZS sicer nimajo informacij, da bi kakšno podjetje še uvedlo takšen pogoj.
Velikih dilem ni niti glede tega, ali delodajalec lahko pridobiva podatke za namen preverjanja izpolnjevanja pogoja PCT. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je sicer v enem od številnih mnenj, ki jih je doslej pripravila v zvezi z epidemijo, poudarila, da delavci niso dolžni avtomatično in v vsakem primeru delodajalca obveščati o svojem zdravstvenem stanju.
“Lahko pa takšno obveznost zaposlenega posamezno podjetje ali organizacija izjemoma odredi po presoji pristojnih institucij, na primer epidemiologa, in pooblaščene osebe za medicino dela (glede na posebno naravo in organizacijo dela),” je razložila.
Zahteva ne bi smela biti kar “počez”
Vseeno ostaja več vprašanj. Na primer, katera podjetja lahko predpišejo obvezno izpolnjevanje pogoja PCT in za katere delavce.
Odločitev za obveznost PCT bi morala biti odvisna od razmer v podjetju, je dejala Metoda Dodič Fikfak, predstojnica kliničnega inštituta za medicino delo, prometa in športa na ljubljanskem kliničnem centru “Cepljenje ali testiranje je nujno, če gre za podjetje, kjer so delavci nagneteni, kjer delajo s strankami, kjer človeka ali strank ni mogoče povsem zaščititi …” našteva, “Vendar pa tudi testiranje ne more biti kar ’počez’. Redno testiranje svetujemo tam, kjer je razširjenost bolezni visoka ter ob izbruhih.”
Ministrstvo, inšpektorat in GZS sicer poudarjajo vlogo zdravnikov s področja medicine dela, vendar njihovo stališče ni odločilno. “Specialist medicine dela o ničemer ne odloča,” je povedala Metoda Dodič Fikfak. “Mora pa svetovati oziroma pomagati delodajalcu pri obvladovanju virusa, če ga delodajalec prosi za pomoč,” je dodala.
Bi lahko zahtevali cepljenje?
Če lahko delodajalci zahtevajo izpolnjevanje pogoja PCT tudi tam, kjer tega ne zahteva vlada, se postavlja vprašanje, ali bi lahko delodajalci pri tem celo izpustili “T”. Oziroma, ali bi lahko delodajalec ocenil, da testiranje ni dovolj, ter delavcem naložil obvezno cepljenje. Z ministrstva za delo odgovora na to vprašanje nismo dobili.
Predstojnica inštituta za medicino delo pa meni, da to ni mogoče, dokler država nikomur za nikogar ni določila obveznega cepljenja. “Zanimivo pa bi bilo videti, kaj bi razsodilo sodišče, če bi delodajalec zahteval cepljenje in bi to dobro obrazložil,” razmišlja Metoda Dodič Fikfak.
Po njenih besedah obvezno cepljenje pogosto zahtevajo delodajalci v ZDA. “Lahko pride celo do odpuščanja, če nekdo zavrne cepljenje, a sodišča so doslej razsodila v prid delodajalcem. Ker pa se tam bolniški stalež večinoma ne plačuje, ljudje poskrbijo, da se cepijo,” pravijo.
Spodbujanje cepljenja z nagradami
V Sloveniji vsaj eno gozdarsko podjetje delavcem plačuje stroške cepljenja proti klopnemu meningitisu, je dejal predsednik sindikata lesarstva in gozdarstva Lojze Reško. “Tam to ni zahteva, ampak svobodna odločitev delavca,” je pojasnil.
“Gozdarski delavci imajo večjo verjetnost za pik klopa, zato je to seveda povsem utemeljen in hvale vreden ukrep,” je dejala Metoda Dodič Fikfak. Podobno je s cepljenjem zdravstvenih delavcev zoper hepatitis B, je dodala. Povedala je tudi, da pozna podjetja, kjer k cepljenju proti covidu-19 spodbujajo z bonusi oziroma nagradami. O takšni nagradi v podjetju ETI Izlake so mediji že poročali.
Ob tem pa je predstojnica inštituta za medicino dela poudarila, da je cepljenje odgovorno ravnanje posameznika. “Z necepljenjem namreč ogrožamo vse, sebe in ostale, cepljenje in necepljene. Poleg tega omogočamo virusu, da razvije toliko različic, da bo cepivo bodisi težko izdelati ali pa bo neučinkovito,” je pojasnila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje