Zakaj se v Sloveniji proti komarjem ne borimo z insekticidi?

V mestecu Vitrolles na jugu Francije so avgusta našteli 33 lokalnih prenosov čikungunje – tropske bolezni, ki jo prenašajo komarji, poroča Le Monde.

Sredi avgusta je tja prispela posebna ekipa francoske državne službe, specializirana za zatiranje komarjev. Plazili so se po grmovju in iskali tigraste komarje.

Predele ene od sosesk so poškropili z insekticidom, ki naj bi uničil nadležen in tudi nevaren mrčes, s tem pa bi zaustavili lokalne prenose bolezni.

O prenosih te bolezni in podobnih akcijah zatiranja poročajo še iz nekaterih drugih evropskih držav. Komar, ki prenaša virus čikungunja, je zdaj prisoten v kar 16 evropskih državah in 369 regijah. Pred desetimi leti je bil prisoten v le 114 regijah.

Dejstvo je, da se Evropa letos poleti sooča z rekordnimi izbruhi bolezni, ki jih prenašajo komarji – z virusom Zahodnega Nila in čikungunjo. V Italiji, kjer so letos zabeležili okoli 80 odstotkov evropskih primerov virusa Zahodnega Nila, je to sezono umrlo 19 ljudi.

Nova normalnost na stari celini

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) poroča, da postaja sezona komarjev na stari celini "daljša in bolj intenzivna". Temperature se višajo, zime so vse milejše, vzorci padavin pa se spreminjajo – to ustvarja idealne pogoje za razmnoževanje in širjenje virusov.

Direktorica centra Pamela Rendi-Wagner je dejala, da Evropa vstopa v novo fazo, ko postaja daljši, bolj razširjen in intenzivnejši prenos bolezni, ki jih prenašajo komarji, nova normalnost.

In medtem ko se v nekaterih evropskih državah proti tigrastim komarjem oziroma boleznim, ki jih ti prenašajo, borijo tudi z insekticidi, pri nas tega (še) ne počnemo.

Zakaj v Sloveniji komarjev ne škropimo z insekticidi?

Kot so za N1 pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), prisotnost in povečano število komarjev trenutno ne upravičuje rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju z namenom, da se zmanjša njihovo število.

"Insekticidov, ki bi se uporabljali v zunanjem okolju oziroma na prostem, v Sloveniji ne uporabljamo zaradi vpliva na druge organizme. Ko z njimi zatiramo komarje, ne zatiramo samo komarjev, temveč tudi druge žuželke (čebele idr.)," so povedali.

Na NIJZ pojasnjujejo, da je uporaba insekticidov v zunanjem okolju strokovno smiselna oziroma upravičena le pri pojavu izbruha nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji. "Tega do sedaj v Sloveniji nismo obravnavali," so dodali v odgovoru.

Se bodo pa insekticidi v zunanjem okolju uporabljali, če bo prišlo do izbruha nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji. "Insekticidi za zatiranje komarjev ali njihovih ličink bi bili po morebitni registraciji sicer dostopni na trgu. Njihova uporaba, dokler so komarji le nadležni in se zaradi njih ne pojavi izbruh bolezni pri ljudeh ali živalih, pa strokovno ni upravičena. V primeru izredne situacije, kot je izbruh bolezni, pa ima država zakonsko možnost za hiter nadzor nad komarji z namenom zamejitve bolezni," še pojasnjujejo na NIJZ.

Na svoji spletni strani NIJZ še piše, da pri nas trenutno ni registriranega insekticida, ki bi se lahko uporabil za izvajanje dezinsekcije v zunanjih prostorih oziroma na prostem. "DDD (dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija) služba bo lahko organizirala uničevanje komarjev, ko bodo uradno registrirani insekticidi za izvajanje dezinsekcije v zunanjih prostorih oz. na prostem. Storitev bo dostopna na trgu. V primeru izbruha bolezni se bo obseg dezinsekcije določil na državni ravni," so zapisali.

Vsi primeri so za zdaj iz tujine

V Sloveniji smo letos po podatkih NIJZ do zdaj zabeležili 16 primerov denge, 6 primerov malarije ter dva primera virusa čikungunja. V vseh primerih so se bolniki okužili izven evropske celine, bolezni pa so bile odkrite in evidentirane v slovenskem zdravstvenem sistemu, pojasnjujejo na NIJZ.

Število primerov bolezni, ki smo jih potrdili pri nas, najdete v spodnji tabeli.

Pri vseh treh boleznih – dengi, čikungunji in ziki – so prenašalci virusov komarji in v začetni fazi so znaki in simptomi okužbe podobni. "Pri dengi je večina okužb asimptomatskih, medtem ko je pri čikungunji ravno obratno. Razlike med boleznimi so tudi glede samega poteka bolezni, pri vseh pa je zdravljenje podporno. Proti dengi in čikungunji obstaja tudi cepivo. Vezano na podatke o potovanju in zdravstvenih težavah se diagnoza potrdi s preiskavo krvi," še pravijo na NIJZ.