Letos se zdi, da smo v Sloveniji priča pogostejšim in močnejšim nevihtam kot pretekla leta. Prav tako prizadanejo večji del Slovenije. Zakaj je letos drugače kot pretekla leta?
Kot pojasnjuje Andrej Velkavrh z Agencije RS za okolje (Arso), se razlogi skrivajo v močnem vročinskem valu nad Sredozemljem in Južno Evropo. Medtem ko iznad Atlantika proti srednji Evropi in Alpam priteka hladnejši in vlažnejši zrak.
“In meja poteka ravno nekje na območju Alp. In zaradi razlik v zračnem tlaku, tudi v višinah, so razmeroma kar močni zahodni zračni tokovi. Na meji, ko se ozračje pregreje nad severno Italijo, torej na južni strani Alp, hkrati pa je v višinah iznad Atlantika malenkost hladnejši zrak v višjih slojih, se potem naredijo takšni močni nevihtni sistemi, bodisi nad južno Švico bodisi nad severno Italijo. Nato pa s tem zahodnim zračnim tokom potujejo proti nam, s povprečno hitrostjo pomikanja okoli 70 do 80 kilometrov na uro,” pojasni Velkavrh.
Ker so to razviti nevihtni sistemi in imajo veliko hitrost, prinašajo tako močne sunke vetra večjim območjem in dosežejo tako severno Italijo, južno Avstrijo, Slovenijo, sever Hrvaške in naprej. “To so procesi večjih razsežnosti, niso samo lokalne nevihte, ki smo jim bili v preteklosti priča pogosteje, letos gre za vzorec, ki se kar ne poruši,” pojasnjuje.
Nevihtni procesi se bodo nadaljevali še teden ali več
Po besedah Velkavrha naj bi vročina na jugu Sredozemlja še naprej vztrajala, hkrati pa se te pošiljke hladnejšega atlantskega zraka uspejo prebiti vse do Alp ali še malo čez. “In tam je nato največja nevarnost za neurja. Mi pa smo zdaj ravno v tem območju,” pove Velkavrh. Pričakuje, da se bodo takšni procesi, ki se zdaj vlečejo že dva tedna, nadaljevali še vsaj teden ali več.
“Če bi šla vročina bolj proti severu, bi neurja v glavnem nastajala nekje nad Nemčijo ali Poljsko, ker pa je lega te meje med obema masama (polarna fronta – meja med subtropskimi in subpolarnimi zračnimi masami) nekje nad Alpami, je pa to pri nas,” še pojasni.
Poudarja še, da je letos dejansko veliko neurij, ki jih “uvozimo”, saj so se nekatera začela celo na jugovzhodu Francije ali v Švici in so preko severne Italije prišla k nam. Ta so tudi prinašala največ uničujočih sunkov vetra.
Na splošno pa so, tako Velkavrh, lokalne nevihte bolj problematične z vidika nalivov in toče, nevihte, ki pa potujejo zelo hitro, pa prinašajo večje hitrosti zraka, ki ga pred seboj potiskajo s svojo hitrostjo in padavinami. So tudi zelo vztrajne in ne razpadejo tako na hitro. “Vetrovni piš zato lahko tudi, če nevihta oslabi, še vedno potuje. Še kakšnih sto kilometrov pred samo nevihto, ki je morda celo ni več. Letos je tega res veliko,” zaključi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje