Zakaj so občane Postojne in Pivke o parazitih v vodi obvestili šele po 11 dneh?

Fotografija je simbolična. (Foto: PROFIMEDIA)

Upravljalec vodovodnega sistema v občinah Pivka in Postojna je oocisto Clostridium Perfringens, ki nakazuje na možnost, da so v vodi paraziti, odkril že 13. novembra, šele enajst dni kasneje pa so bili o tem, da voda ni pitna, obveščeni tudi občani. Zakaj? Kakšni so simptomi okužbe in kdo je ob okužbi najbolj ogrožen? Trenutno v postojnskem zdravstvenem domu povečanega števila bolnikov s trebušnimi težavami ne beležijo, zaznavajo pa večje število klicev občanov, ki jih zanima, kako naj ukrepajo preventivno. Sprašujejo se tudi, ali se s paraziti okuženo vodo lahko prhajo, umivajo zobe in pomivajo posodo.

Podjetje, ki s pitno vodo oskrbuje občini Postojna in Pivka, je oocisto Clostridium Perfringens, ki nakazuje na možnost, da so v vodi paraziti, v okviru rednega vzorčenja odkrilo že 13. novembra, a do minulega petka občani o tem niso vedeli ničesar. Zakaj?

“Upravljalci prisotnosti parazitov sistematično ne preverjamo. Mi sicer to naredimo enkrat letno po vnaprej določenem letnem načrtu in aprila je bilo vse v redu. Moramo pa vodo na parazite analizirati, če v vzorcu odkrijemo Clostridium Perfringens, kar smo tudi storili,” je za N1 pojasnila vodja službe za zdravstveni nadzor in analize pri podjetju Kovod Postojna Irena Sušelj Šajn.

Takoj so poklicali Nacionalni inštitut za zdravje, okolje in hrano, ki opravlja analize, a so jim tam dejali, da lahko vzorec analizirajo šele 22. novembra, pravi Sušelj Šajn. Torej kar devet dni po tem, ko so v vodi že odkrili oocisto, ki je nakazovala na prisotnost parazitov.

Dva dni po opravljeni analizi, torej 24. novembra, so prejeli rezultate, ki so potrdili, da voda ni pitna.

Driska, bruhanje, vročina …

V vzorcu vode so odkrili dve vrsti parazitov: Gardia lamblia in Cryptosporidium. “Ugotovljeni vrednosti prisotnosti parazitov se uvrščata na podlagi priporočil NIJZ v srednje tveganje za infekcijo.”

Parazit Giardia Lamblia povzroča črevesno bolezen giardiazo. Od okužbe do pojava simptomov traja v povprečju od od sedem do deset dni, lahko pa tudi manj ali več – celo 25 dni. “Odvisno od kužne doze, ki jo človek prejme,” navaja NIJZ. V večini primerov se pri okuženih zaradi vnetja prebavil pojavijo prebavne težave, kot so slabost, bruhanje, krči v trebuhu, driska in povišana telesna temperatura. Bolnik se lahko tudi hitro utrudi.

Ljudje in živali so kužni med obolenjem, ko se z blatom izločajo ciste ali trofozoiti parazita.

Parazit Cryptosporidium (njegove oociste lahko v sladki vodi preživijo tudi več mesecev) je eden najbolj razširjenih povzročiteljev črevesnih okužb na svetu, najbolj odporen na kemijsko dezinfekcijo in obenem tudi najmanjši, kar pomeni, da ga je najtežje odstraniti s filtracijo, so pojasnili na NIJZ.

Povzroča črevesno bolezen kriptosporidiozo, ki lahko poteka popolnoma brez simptomov, kot akutna ali pa kot kronična driska, ki se pojavi od sedem do deset dni po okužbi. “Bolezen se kaže z obilno, vodeno ali sluzasto drisko, ki jo spremljajo bolečine, krči v trebuhu, slabost, bruhanje, bolečine v mišicah, utrujenost, povišana telesna temperatura,” piše NIJZ.

Ljudje z normalnim imunskim sistemom bolezen prebolijo brez posebnega zdravljenja v nekaj dneh do največ dveh tednih. Medtem je potek bolezni pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom lahko “podaljšan, kroničen in izredno hud”. Ti bolniki po navedbah NIJZ odvajajo zelo pogosto, imajo hude bolečine in močno shujšajo, okužba pa je lahko življenjsko ogrožajoča. V ranljive skupine spadajo tudi starejši in majhni otroci.

Direktorica postojnskega zdravstvenega doma Irena Vatovec je za N1 povedala, da se število bolnikov s prebavnimi težavami za zdaj še ni povečalo, beležijo pa več klicev občanov, ki jih zanima, kako preventivno ukrepati, da se ne bi okužili. “Okužb prebavil na primarni ne diagnosticiramo, ker je potek običajno blag in izzveni brez opredelitve povzročitelja razen v primerih težjega poteka bolezni.”

Kako so paraziti v vodovodni sistem sploh prišli?

Kaj se je zgodilo in kako bi paraziti lahko prišli v vodovodni sistem, so po besedah Sušelj Šajn v Kovodu Postojna preverjali na celotni trasi od vodarne do glavnega rezervoarja. “A sprememb nismo opazili. Tudi na sami napravi na vodarni Malni ni bilo nobenih odstopanj,” je pojasnila.

Trenutno vidijo dve možnosti: namerno ravnanje neznane osebe, o čemer Sušelj Šajn dvomi, in zunanji vdor nečistoč v javni vodovodni sistem.

“Naš vodovodni sistem je pod konstantnim tlakom. Če bi nekdo na hitro ilegalno odpiral in zapiral hidrante, bi tlak v cevovodu padel, voda iz zunanjega okolja pa bi lahko ob kakšni poškodbi vdrla v sistem. Da bi kar tako prišlo do vdora, je tehnično nemogoče, prej bi vodo vrglo iz sistema,” je povedala in dodala, da vzrok še vedno iščejo.

Danes so na celotnem vodovodnem omrežju analizo na parazite ponovili, rezultate pa pričakujejo v sredo. “Če bomo imeli srečo, mogoče že jutri,” je napovedala. A dokler vzorci ne bodo skladni, morajo občani vodo za prehrambne namene prekuhavati.

Ali se lahko s paraziti okuženo vodo prhamo?

Na NIJZ opozarjajo, da morajo biti občani previdni tudi pri uporabi vode v druge namene, s paraziti okužena voda vsekakor ni primerna za umivanje zob, “glede prhanja oziroma kopanja in umivanja rok pa velja, da upoštevamo navodila upravljalca sistema za oskrbo s pitno vodo.”

Obenem dodajajo, da se s tako obsežnimi omejitvenimi ukrepi srečamo, kadar je pitna voda močno fekalno onesnažena oziroma obstaja sum onesnaženja, denimo pri povečani motnosti.

Kot rečeno: zaenkrat je Kovod Postojna priporočil zgolj, da se okužena voda ne sme uporabljati v prehrambne namene. “Če upravljalec dovoli uporabo vode za prhanje oziroma kopanje, pazimo, da vode ne požiramo. Na to smo še zlasti pozorni pri otrocih. Dojenčke raje umivajmo s prekuhano vodo ali s pitno vodo iz nadomestne oskrbe. Za imunsko oslabele bolnike in bolnike s kožnimi boleznimi oziroma ranami se glede na resnost obolenja individualno odločamo glede potrebe po prekuhavanju vode za umivanje.” Povedano drugače: upoštevamo navodila zdravnika.

Kaj pa pomivanje posode in uporaba pomivalnega stroja?

Na NIJZ svetujejo, da pomivalni stroj ali kavni aparat – torej gospodinjske aparate, katerih delovanje vključuje uporabo pitne vode – uporabljamo le pod naslednjimi pogoji:

če je voda bistra, brez vonja in okusa,

če voda v aparatu doseže dovolj visoko temperaturo in se ohranja toliko časa, da se uničijo zdravju škodljivi mikroorganizmi,
če aparat uporabljamo skladno z navodili (denimo po zaključenem pranju pustimo posodo v zaprtem pomivalnem stroju toliko časa, da se posuši, saj s tem podaljšamo učinkovanje temperature).

Gospodinjski pomivalni stroji so na splošno varni za uporabo, mirijo na NIJZ, če voda doseže končno temperaturo izpiranja vsaj 66 stopinj Celzija ali če ima pomivalni stroj vključen cikel razkuževanja. “Vedno izberemo program z najvišjo temperaturo in po zaključenem pranju pustimo posodo v zaprtem stroju toliko časa, da se posuši.”

Če posodo pomivate ročno, na NIJZ svetujejo, da to počnete v čim bolj vroči vodi. Po spiranju je priporočljivo posodo za eno minuto potopiti še v vodo s temperaturo 82 stopinj Celzija ali pa jo z vrelo vodo preliti. “Ker roke tako vroče vode ne prenesejo, potopimo in jemljemo posodo iz korita s pomočjo prijemalk, kuhalnic, mrež ali žičnih košar. Posoda naj se posuši na zraku,” pravijo.

Ne glede na to pa je treba za umivanje posode, ki jo uporabljajo dojenčki in imunsko oslabeli bolniki uporabljati prekuhano vodo.

Center za nalezljive bolezni priporoča tudi, da v obdobju veljavnosti ukrepa prekuhavanja pitne vode tudi hišnim ljubljenčkom za pitje ponudimo ustekleničeno ali ohlajeno prekuhano vodo.