Menu Item
Vlada je nedavno spisala poseben zakon, ki naj bi omogočil hitrejšo in enostavnejšo postavitev sončnih elektrarn na različna degradirana območja in strehe, pa tudi na umetna jezera, akumulacije za hidroelektrarne in gramoznice. Toda strokovnjaki za vode opozarjajo, da je postavljanje sončnih elektrarn na vodne površine lahko tvegano, tudi za onesnaženje podzemne, in s tem pitne vode. Zakon je trenutno v medresorskem usklajevanju.
Slovenija ni prav uspešna pri nadomeščanju fosilnih virov energije z obnovljivimi. Evropska direktiva nas zavezuje k doseganju 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije (OVE) v končni rabi. Cilj v primerjavi z drugimi državami Evropske unije ni prav ambiciozen, a dosegli nismo niti tega – v letu 2021 smo po podatkih statističnega urada (Surs) prišli do 24,64 odstotka. V EU se trenutno dogovarjajo o dopolnitvi omenjene direktive, po spremembah bi utegnil biti novi cilj Slovenije celo 35 odstotkov OVE do leta 2030.
Kot glavno oviro na tej poti je vlada Roberta Goloba prepoznala dolgotrajne in zapletene administrativne postopke umeščanja sončnih in vetrnih elektrarn v prostor. Povečanje deleža OVE si je zastavila med prioritetne naloge in s tem namenom pripravila paket zakonov in drugih ukrepov. Med njimi je zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE (ZUOVE). Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je ob predstavitvi zakona dejal, da bosta z njim dva čista vira, sonce in veter, deležna pozitivne diskriminacije.
Zakon naj bi omogočil hitrejšo in enostavnejšo postavitev solarnih panelov na degradirana območja, strehe, prometno infrastrukturo, odlagališča odpadkov, industrijska območja, rudnike, pa tudi na umetna vodna telesa – akumulacije za hidroelektrarne in namakanje, umetne kanale, umetna jezera in gramoznice.
Prav zadnje pa je razburilo strokovnjake za vode. Opozorili so, da je postavljanje sončnih elektrarn na vodne površine in grajene obale vodnih teles lahko tvegano, tudi za onesnaženje podzemne, in s tem pitne vode. “Predlog zakona daje prednost energetskim pred drugimi javnimi koristmi, vključno z ohranjanjem narave in varstvom voda,” so posvarili predsednica Slovenskega društva za zaščito voda dr. Marjetka Levstek, predsednik Slovenskega komiteja Mednarodnega združenja hidrogeologov dr. Mihael Brenčič, predsednica Društva vodarjev Slovenije dr. Lidija Globevnik in dr. Barbara Čenčur Curk iz Globalnega partnerstva za vodo Slovenije.
Plavajoče sončne elektrarne v tujini pravi hit
V tujini je postavljanje plavajočih sončnih elektrarn v zadnjih letih postalo pravi hit. V angleščini jih imenujejo ‘floatovoltaics’ – gre za skovanko iz besed ‘float’ (plavati) in fotovoltaika (sončna energija). Še posebej primerne naj bi bile tovrstne plavajoče elektrarne za zajetja ob hidroelektrarnah, kjer infrastruktura za prenos energije že obstaja.
Ob vse pogostejših sušah je namreč poleti ob nizkih gladinah rek vprašljiva dobava energije iz hidroelektrarn, prav takrat pa lahko več energije prispevajo sončne elektrarne. In obratno – v jesensko-zimskem času je sonca po navadi manj, gladine rek pa so takrat višje. Hkrati ob vročih, sušnih dneh solarni paneli zmanjšujejo izhlapevanje in segrevanje vode pod njimi, prednosti tovrstnih elektrarn izpostavljajo v tujini. Trenutno največja tovrstna sončna elektrarna na Kitajskem oskrbuje več kot 100 tisoč gospodinjstev.
Problematična čiščenje in senca
Na ministrstvu za infrastrukturo so trdili, da so pri plavajočih elektrarnah vplivi na okolje minimalni. Zgoraj omenjeni strokovnjaki za vode pa pravijo, da to ne drži. Prvi problem je senca – blokada sončne svetlobe v vodna telesa namreč pomembno vpliva na vodno favno in ekosisteme. Za okolje je tvegano tudi čiščenje solarnih panelov z ustreznimi čistili oziroma kemikalijami, še opozarjajo. Panele je treba redno čistiti, sicer je njihov izkoristek bistveno zmanjšan. Strokovnjaki so poudarili še, da je nesprejemljivo postavljati plavajoče panele v jezera v gramoznicah, ki so nastala zato, ker je prod tako globoko izkopan, da doseže gladino podzemne vode, ta pa je v rečnih nanosih zelo pomemben vir pitne vode.
Zakon še ni prišel do parlamenta, trenutno je v medresorskem usklajevanju. Kot sporočajo s pristojnega ministrstva za infrastrukturo, so prvotno različico na podlagi pripomb iz javne obravnave in medresorskega usklajevanja že bistveno spremenili, tudi na področju voda. Upoštevali so tako pripombe okoljskega ministrstva in direkcije za vode kot tudi zgoraj omenjenih strokovnjakov. “Za preprečitev morebitnega onesnaženja voda zaradi uporabe agresivnih kemičnih čistil, ki lahko škodljivo vplivajo na vodo, se predpisuje izključno čiščenje izključno z vodo,” pravijo na infrastrukturnem ministrstvu. “To je tudi strokovno ustrezno, saj se v praksi za profesionalno čiščenje modulov večinoma uporablja osmozna voda – to je voda, očiščena apnenca in drugih mineralov, ki lahko poškodujejo sončne celice – v kombinaciji z namenskimi ščetkami.”
Edina primerna lokacija ob premogovniku
Vodovarstvena območja predstavljajo skoraj petino ozemlja države. Po omenjenih spremembah ostaja edino primerno vodno zemljišče, na katerem bi bilo mogoče postaviti plavajočo fotonapetostno napravo na podlagi ZUOVE, jezero, nastalo zaradi pogrezanja premogovnika, pravijo na ministrstvu. “Predvsem pride v poštev Šoštanjsko oziroma Družmirsko jezero, v manjšem obsegu tudi Velenjsko, kjer so vodna favna in ekosistemi v slabem stanju zaradi posledic rudarjenja.”
Dodajajo, da bo tudi tam postavitev mogoča šele po sprejetju ustreznega prostorskega akta in pridobitvi potrebnih dovoljenj, v postopku pa bodo podali mnenje in pogoje vsi pristojni organi, tudi direkcija za vode. Prepričani so, da popravljeni zakon zagotavlja zadostno stopnjo varovanja pitne vode in da tudi ne bo imel škodljivega vpliva na prostor, proizvodnjo hrane ali ekološko funkcijo gozdov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje