Nova dajatev ob registraciji vozila in hitrejši postopki za sončne elektrarne

Slovenija 19. Sep 202217:22 12 komentarjev
sončne celice, avtocesta
Žiga Živulović jr./BOBO

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je napovedal paket zakonov in drugih ukrepov, s katerim namerava vlada povečati delež energije, ki jo pridobimo iz obnovljivih virov. Prednost bo imela predvsem sončna energija, hitrejše umeščanje v prostor pa se obeta tudi vetrnicam. Z letom 2024 načrtujejo tudi nov prispevek za alternativna goriva, ki ga bomo plačevali ob registraciji vozila.

Čas je, da fosilna goriva za pridobivanje energije nadomestimo z obnovljivimi. “Kot veste Slovenija pri tem ni najbolj uspešna,” pravi minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Ciljev o povečanju deleža obnovljivih virov energije (OVE), kljub temu da ti niso bili zelo ambiciozni, namreč v preteklih dveh letih nismo dosegli. “S temi ukrepi želimo to razliko hitreje nadoknaditi, hkrati pa državi omogočiti cenejši in zanesljivejši vir energije in osamosvojitev od fosilnih virov,” je dejal.

Pripravili so pet ukrepov, s katerimi nameravajo pospešiti predvsem gradnjo sončnih elektrarn, pa tudi vetrnic. Ne naslavljajo pa ukrepi hidroelektrarn.

Prvi ukrep je dolgoročni načrt za spodbujanje OVE, ki naj bi ga vlada obravnavala ta teden. Drugi je zakon o umeščanju naprav OVE v prostor, z današnjim dnem se začenja javna obravnava. S tem zakonom bodo postopki umeščanja v prostor za sončne elektrarne in vetrnice poenostavljeni in hitrejši oziroma, kot pravi minister Kumer, bosta ta dva čista vira deležna pozitivne diskriminacije.

Kot poudarjajo na ministrstvu, zakon ne zadeva hidroelektrarn. Kljub temu gre pričakovati, da se bodo v času javne obravnave pojavili nekateri pomisleki, tudi okoljevarstveni. Za postavitev manjših sončnih elektrarn (do 1 MW) je denimo predvideno, da ne bo potrebna predhodna presoja vplivov na okolje.

Paša v senci sončnih panelov

Minister je izpostavil več možnih lokacij za namestitev večjih sončnih elektrarn, med njimi so protihrupne ograje ob avtocestah, površina in brežine umetnih jezer ob zaprtih rudnikih, zaprta odlagališča odpadkov in druga degradirana območja. Pospešiti želijo tudi tako imenovano agrovoltaiko, torej postavitev sončnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih, a tako, da se ta ohranijo. Postaviti jih je mogoče na primer na poljih med enimi in drugimi posevki ali pa na pašnikih, kjer se živina nato pase v njihovi senci.

Tretji vladni ukrep je zemljevid, dostopen na tej povezavi, na katerem je označenih 58 točk, kjer je možna takojšnja priključitev večje sončne elektrarne (nad 10 MW) na omrežje. Lokacije so po vsej državi, skupaj bi lahko prinesle 1030 MW moči. Na ministrstvu pričakujejo, da bodo investitorji na teh lokacijah zainteresirani za postavitev sončnih elektrarn. Označenih je še dodatnih 31 točk, kjer je priključitev prav tako mogoča, vendar pa imajo določene omejitve, na primer bližino kulturne dediščine ali varovanega naravnega območja.

Četrti vladni ukrep je objava pojasnil za prebivalce, ki želijo sončne panele postaviti na svoji strehi. Kot pravijo na ministrstvu, želijo tako rešiti težavo marsikoga, ki ne ve, na katero institucijo ali podjetje se mora obrniti, ko postavlja sončno elektrarno.

Ob registraciji vozila še en prispevek?

Peti ukrep pa je nov zakon o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ki ga je vlada danes dala v javno obravnavo. “S tem želimo nasloviti prihajajoče nove tehnologije, to so vodik, sintetični metan, utekočinjeni naftni plin, elektriko,” pravi minister Kumer. “Želimo razogljičiti promet kot največjega onesnaževalca v deležu bruto končne porabe energije.”

Z zakonom bi poiskali finančne vire, s katerimi bi nato ob cestah postavili ustrezno infrastrukturo, predvsem polnilnice za zgoraj omenjena goriva. Predviden je tudi prispevek, ki naj bi ga od leta 2024 plačevali ob vsakokratni registraciji vozila. Odvisen bo od prostornine motorja, teže in drugih dejavnikov, plačevali ga bodo tudi lastniki električnih vozil. Kot je poudaril Kumer, je zakon zdaj v obravnavi, viri za prispevek pa so lahko tudi proračun, kohezijska sredstva in podnebni sklad. Od 1. januarja 2024 naj bi plačevali “minimalen znesek,” je napovedal Kumer.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje